Zgodovinski izid glasovanja v predstavniškem domu, kjer je predlog podprlo tudi več republikancev, sicer nemudoma ohromi dejstvo, da senat letos o tem ne bo glasoval, če pa republikanci ohranijo večino po drugem krogu senatnih volitev v Georgii, senat o tem ne bo glasoval še najmanj dve leti.

Vodja senatne večine republikanec Mitch McConnell je zagotovil, da legalizacije marihuane pod njegovim vodstvom ne bodo obravnavali.

Eden od pobudnikov predloga demokrat Earl Blumenauer iz Oregona, kjer je marihuana že legalizirana na državni ravni, je dejal, da je bilo čakanja dovolj, ker ima zakonodaja proti marihuani hude posledice, še posebej za temnopolte Američane.

Podpora legalizaciji marihuane je v ZDA v desetletju po anketah narasla z 20 na 68 odstotkov, prvi državi, ki sta jo legalizirali, pa sta bili leta 2012 Kolorado in Washington. Večina zveznih držav ZDA pa sedaj že dovoljuje uporabo marihuane v medicinske namene za lajšanje bolečin.

Po zadnji zvezni statistiki iz leta 2018 je bilo v ZDA zaradi marihuane aretiranih 663.000 ljudi, kar predstavlja 43 odstotkov vseh aretacij, povezanih z drogami. Ameriška zveza za državljanske svoboščine je letos aprila objavila študijo, ki ugotavlja, da temnopolte štirikrat pogosteje aretirajo zaradi posedovanja marihuane kot pa belce.