Če Slovenija ne bi sprejela ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, bi bilo v vrhu epidemije okuženih 480.000 oseb. V epidemiji pa bi umrlo 90.000 Slovencev, je ocenil Krek. Če bi se epidemija odvijala tako kot v Lombardiji v sosednji Italiji, pa bi imeli v teh dneh 800 mrtvih. “Zaradi sprejetih ukrepov se epidemija ne razvija v to smer, v nedeljo smo imeli 28 mrtvih,” je dodal.

Z ukrepi želijo predvsem spremeniti krivuljo tako, da bi število obolelih naraščalo počasi in ne bi preseglo zmožnosti zdravstva. Pri hitrem širjenju bolezni zdravstvo ni sposobno tega obvladati, je poudaril in kot primer navedel Bergamo.

“Virus nima niti nog niti kril in se sam ne more širiti. Njegovo širjenje omogočimo lahko samo ljudje z neustreznim vedenjem in neupoštevanjem navodil za varno gibanje,” je še povedal Krek. Pozval je k upoštevanju ukrepov. “Z neodgovornim obnašanjem namreč lahko hitro spremenimo potek krivulje v veliko slabšo smer,” je dodal.

Meni, da so sprejeti ukrepi pomembni. V podatkih zaznavajo visoke vrednosti okužb na sedem dni. “To je posledica nespametnega obnašanja in potovanja v preteklih vikendih,” je opozoril.

Kot pomemben ukrep je ocenil odpoved koncerta Andrea Bocellija. “Bili smo tik pred katastrofo, ki bi se lahko začela na koncertu. Italijanska tragedija se je začela na nogometni tekmi, kjer se je srečalo več kot 40.000 ljudi,” je pojasnil.

Če ne bi imeli ukrepov ali se jih prebivalci ne bi držali, bi se po svetu glede na izračune londonskega inštituta okužilo sedem milijard ljudi, 40 milijonov bi jih umrlo, je navedel Krek. A bi z ustreznimi ukrepi lahko zmanjšali število umrlih in obolelih. Tako bi se lahko ob sprejetju in upoštevanju ukrepov okužilo 2,5 milijarde ljudi, umrlo pa 10 milijonov ljudi. “Gre za 30 milijonov življenj, za njih se trudimo, vsaka država posebej in vsak od nas,” je dejal Krek na današnji novinarski konferenci.

V strokovnih krogih mnenja o ukrepih sicer niso enotna. Del epidemiologov se je na javnost obrnil s pismom. Krek na to odgovarja, da mnenja v stroki nikoli niso enotna in da zmeraj potekajo diskusije. A meni, da se bo stroka na koncu poenotila “tako da bo prav”. “Trenj med strokovnjaki, epidemiologi in znotraj NIJZ ne vidim kot problem. Dobro je, da se diskusija razvija in da lahko govorimo svobodno ter iščemo skupne točke,” je pojasnil.

Sprejete ukrepe, kot so nošenje mask in razkuževanje večstanovanjskih stavb, ocenjuje kot dobre. “Strožji kot so ukrepi, boljši so, ker zmanjšajo prenos. Ocenjujemo, da trenutni ukrepi zadostujejo, ker imamo upad dnevnega prirasta novih primerov,” je dejal.