Predvsem preventivi, zgodnjemu odkrivanju ledvične bolezni je vsako leto namenjen drugi četrtek v marcu, ki je letos posvečen predvsem debelosti kot pomembnemu dejavniku tveganja za slabšanje ledvične funkcije. "Ledvična bolezen je tiha, nema, zato ne vemo, da jo imamo," izpostavlja težko prepoznavnost bolezni prof. dr. Sebastjan Bevc, predstojnik oddelka za nefrologijo v UKC Maribor. In dodaja, da so največji dejavniki tveganja za slabšanje ledvične funkcije visok krvni tlak, povišan holesterol, tudi kajenje in uživanje alkohola. Da ledvična funkcija sama ne kaže znakov, dokler je le blago okrnjena ali poškodovana, je še dejal Bevc in dodal, da je namen svetovnega dneva ledvic, "da povemo, kako lahko ledvično bolezen spoznamo še preden je tako huda, da bi potrebovala hospitalizacijo ali dializo. Želimo sporočiti, da se ledvična bolezen lahko odkrije še preden jo občutimo." Tudi zato danes predstavniki Društva ledvičnih bolnikov Lilija ob pomoči medicinskih sester, študentov medicine in tudi ledvičnih bolnikov na stojnicah v avli internega oddelka UKC Maribor, v avli kirurgije, v Europarku in v Planetu Tuš vabijo na brezplačno testiranje, odvzem vzorca urina in krvi, saj že povečane vsebnosti beljakovin v urinu lahko nakazujejo na oslabljeno ledvično funkcijo. "Zadnja leta je šest do deset odstotkov pacientov, ki imajo patološki urin, torej nekaj, kar nam ni všeč," še pravi Bevc in dodaja, da ljudi s takšnim vzorcem nato pošljejo na nadaljnja testiranja. Letos občanom izmerijo tudi obseg pasu, če to dovolijo, kajti debelost je pomemben dejavnik za nastanek ledvične bolezni, ki je v kar 90 odstotkih posledica zunanjih dejavnikov, le v desetini primerov pa nastane zaradi stanja ledvic. V UKC Maribor je trenutno 155 bolnikov s končno odpovedjo ledvic, to so torej takšni, ki potrebujejo dializo. Med njimi je tudi Aleksander Trnjar, medtem ko je Andrej Rojko pred letom dni že dobil nadomestno ledvico, kar je kakovost njegove življenja izjemno izboljšalo. Oba pa poudarjat