Predsednik republike Borut Pahor se bo popoldan, pred razglasitvijo zakonov o upravnih taksah, varstvu kulturne dediščine in o izvajanju carinske službe, posvetoval z osmimi pravnimi strokovnjaki s področja ustavnega in upravnega prava. Kot je znano, mu je predsednik državnega zbora Milan Brglez poslal v parlamentu potrjene zakone v razglasitev kljub temu, da je Sindikat delavcev migrantov v zvezi z omenjeno trojico zakonov vložil za vsakega vložil pobudo in 2500 podpisov državljanov za začetek postopkov za razpis referendumov. Brglez je ocenil, da Sindikat delavcev migrantov zlorablja institut neposredne demokracije, zato je sprejel drzno politično odločitev, ki jo je pred tem ravno tako pretresel s skupino pravnih strokovnjakov, da ne bo razpisal rokov za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referendumov. Zakoni bodo torej začeli veljati, ko jih bo skladno z našo ustavno ureditvijo razglasil predsednik republike Borut Pahor. "Ker gre v tem primeru prvikrat za dileme postopkovne narave in ker se želi izogniti slehernemu dvomu glede svoje odločitve, se bo predsednik Pahor posvetoval z nekaterimi uglednimi pravnimi strokovnjaki," so že včeraj sporočili iz njegovega urada. Toda v resnici, kot so še sporočili, glede na ustavno ureditev in dosedanje strokovne razlage "ne more in ne sme" zavrniti razglasitve zakonov. Podoben primer poznamo iz zgodovine, ko nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek leta 2006 sprva ni hotel podpisati razglasitve zakona o azilu. Drnovšek je sicer za razliko od Pahorja imel z zakonom vsebinsko težavo, saj se z vsebino ni strinjal. Trdil je, da gre država z zakonom o azilu korak nazaj v demokratičnih in etičnih standardih, saj je po njegovi oceni zakon zniževal pravice tistih, ki prosijo za azil. V aktualnem primeru pa Pahor vsebine zakonov in referendumskih pobud ne komentira. Nekdanji predsednik Drnovšek je naposled le podpisal zakon, ker je ugotovil, da so bile izčrpane vse druge možnosti. Večina pravnih strokovnjakov je tedaj ocenila, da