Poleg tega je vzrok za zaskrbljenost vse več besednih napadov in restriktivna zakonodaja, ki jo v nekaterih državah opažajo nevladne organizacije. Tako v medijih kot na spletnih straneh se po opozorilu iz poročila širijo napačne informacije, ugotavljajo pa tudi škodljiv učinek, ki ga ima digitalna revolucija na finančne zmožnosti za kakovostno in raziskovalno novinarstvo, so sporočili iz Sveta Evrope.

Poročilo med prednostnimi nalogami za Svet Evrope in njegovih 47 držav članic navaja učinkovito zaščito novinarjev pred nasiljem in ustrahovanjem, prav tako pa tudi zagotovila, da protiteroristični ukrepi ne bodo zlorabljeni za neupravičeno omejevanje novinarske svobode. Po navajanju poročila je prednostna naloga tudi zaščita javnih storitev medijev ter kakovostnega in raziskovalnega novinarstva.

Države članice morajo povečati svoja prizadevanja za razvoj jasne zakonodaje na področju odgovornosti internetnih posrednikov, kar zadeva svobodo izražanja. Zagotovijo naj tudi, da bo njihov nacionalni pravosodni in regulatorni sistem dosledno upošteval sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.

Poročilo poudarja, da mora nadzor Evropskega sodišča za človekove pravice ostati odločilno orodje za zagotavljanje skladnosti nacionalne zakonodaje in prakse s standardi evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče je lani izdalo več kot 70 sodb, ki se nanašajo na svobodo govora, kršitve pa je ugotovilo pri dveh tretjinah.

Mednarodni dan svobode medijev je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993. Dan je namenjen ovrednotenju medijske svobode po svetu in ozaveščanju o pomenu neodvisnosti medijev ter tudi spominu na novinarje, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje.