V dneh, ko je trboveljski ekokmet in okoljevarstvenik Uroš Macerl prejel svetovno okoljsko nagrado za svoj boj proti cementarni Lafarge, so aktivisti, ki se borijo proti iztiskanju zemeljskega plina v Petišovcih, na upravno sodišče vložili tožbo zoper sklep Agencije RS za okolje (ARSO). “Gre za isti organ, iste uradnike in isto ministrstvo, ki so se podpisovali pod dovoljenja Lafargeu,” opozarja Gorazd Marinček, predsednik Slovenskega E-foruma, ki se je skupaj z društvom TRS pritožilo proti odločitvi, da za postavitev rafinerije v Petišovcih ni treba izvesti ne presoje vplivov na okolje ne pridobiti okoljevarstvenega soglasja. “Imamo podkupljeno in skorumpirano stroko, ki zavaja javnost, kot so to počeli pri TEŠ 6” Vrtini Pg-10 (“predhodno neizkoriščena”, kot navaja investitor) in Pg-11A (“z do zdaj neodkritimi bazeni plina”) sta bili leta 2011 frakturirani in glavni investitor Ascent Resources na svoji spletni strani pojasnjuje, da so bile tedaj odkrite komercialno zanimive količine plina. Britansko podjetje trdi, da je od leta 2007 v projekt vložilo že 43 milijonov evrov, in 90 odstotkov vseh prihodkov iz načrpanega plina gre ter bo šlo njim, dokler ne bodo pokrili stroškov, povezanih s projektom. Ob tem ni zanemarljivo, da ima to podjetje sedež na Deviških otokih, ki so znana davčna oaza. Upravno sodišče je prvo dovoljenje, ki ga je izdal ARSO, maja 2016 razveljavilo. Zato od lanskega julija v “prvi fazi” projekta, plin, ki ga pridobivajo iz obstoječih vrtin, pošiljajo v obdelavo na Hrvaško. Ascent, ki deluje v partnerstvu z Geoenergom (lastnikom koncesije, v polovični lasti Petrola in Nafte Lendava, op. p.), razlaga, da jim trenutno delo na vrtinah omogoča, da “testirajo proizvodnjo” za nadaljnje koriščenje vrtin – v “drugi fazi” pa načrtujejo obdelavo načrpanega plina v Sloveniji, obuditev novih vrtin in vrtanje novih. O frackingu v Petišovcih so v okviru javne tribune Časopisa za kritiko znanosti razpravljali na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in G
