“Približno 50 udeležencev iz strokovnih krogov in tudi nekaj predstavnikov DS je danes prišlo do zaključka, da je proces navkljub menjavi vlade potekal nemoteno, da se bližamo uspešnemu koncu tistega, kar nam je predsednik republike zastavil kot nalogo, to se pravi, da pripravljamo zakonski okvir, iščemo soglasja lokalnih skupnosti in pripravljamo klimo za politično odločitev ustanovitve pokrajin,” je po današnjem sestanku povzel predsednik DS Alojz Kovšca.
Ugotavljal je, da projekt teče v pravo in pozitivno smer. S terena ne zaznavajo nobenih nasprotovanj in če bo vse potekalo, kot načrtujejo, bi konec leta strokovna skupina in DS lahko uspešno končala delo, “od tu naprej pa so na vrsti zakonodajalci”.
Po besedah Boštjana Brezovnika, ki vodi omenjeno strokovno skupino, so končali drugo fazo, ki je vključevala pregled vseh pristojnosti in nalog, ki naj bi se do leta 2030 prenesle na pokrajine. Na tej podlagi so pripravili predlog sprememb in dopolnitev 157 zakonov. Pristopili so tudi že k tretji fazi, to je pripravi osnutka zakona o financiranju pokrajin in ocene finančnih posledic prenosa nalog v pristojnost pokrajin.
Kot je pojasni Brezovnik, bo pri slednjem potrebno sodelovanje z vlado in ministrstvi, k čemur je vlado in ministrstva predsednik DS že pozval in, kot je Brezovniku znano, so se ministrstva tudi odzvala ter bodo sodelovala.
Tako predvidevajo, da bodo tretjo fazo sklenili do 10. junija, zatem pripravili posvet, sledila pa bo javna razprava o osnutkih pokrajinske zakonodaje, ki se bo sklenila do konca oktobra. “Posebnih dilem in posebne razprave glede samih pristojnosti in nalog ta trenutek v strokovni skupini ni bilo, sta pa tako širša javnost kot tudi strokovna pozvani, da lahko dodata še dodatne pripombe in predloge,” je pojasnil Brezovnik.
Nekatere občine so sicer imele pripombe glede teritorialne razdelitve države na pokrajine, kot ga je predlaga strokovna skupina. Ta po Brezovnikovih besedah ostaja na stališču, da pokrajine ne bi imele manj kot 100.000 prebivalcev. Temu konceptu so sledili tudi pri pregledu nalog in pristojnosti, ki bi jih prenesli na pokrajine.
Strokovna skupina je predlagala deset pokrajin ter poseben status Ljubljane in Maribora. A kot je dodal Brezovnik, je razprava še odprta. Z občinami in občinskimi združenji pa so se dogovorili, da počakajo na končni predlog strokovne skupine. Celotno gradivo jim bodo dali v razpravo po 18. juniju, želja pa je, da bi ga v občinah obravnavali na občinskih svetih in jim pripombe posredovali do konca oktobra.
Po današnjem sestanku so poudarili, da se je potreba po ustanavljanju pokrajin pokazala tudi v krizi ob epidemiji covida-19. Ta je po besedah Kovšce razgalila slabosti centraliziranega vodenja in upravljanja države. Strokovnjak za upravno pravo Gorazd Trpin pa meni, da je kriza pokazala, kako bi lahko bili mnogo bolj učinkoviti, če bi imeli ustrezno strukturo upravljanja, “nekatere odločitve, predvsem pa poznavanje terena, so za centralno upravljanje predaleč”.
“Virus je pokazal na veliko pomanjkljivost: 212 občin je ustanovilo 212 štabov civilne zaščite, 212 županj in županov je izvajalo 212 različnih ukrepov,” je poudaril tudi predsednik Skupnosti občin Slovenije Aleksander Jevšek. Pokrajine, če bi jih že danes imeli, bi po njegovih besedah lahko rešile veliko vprašanj, tudi povezanih s prehransko samooskrbo, dobavo zaščitne opreme in še kakšno.
Ob tem je Jevšek izrazil zadovoljstvo, da se proces ustanavljanja pokrajin kljub virusu in menjavi vladi nadaljuje. Strokovni skupini in DS pa se je zahvalil, da “drži tempo tega projekta”, ki je sedaj tako daleč, da so pred ključnim vprašanjem: kako bo potekalo financiranje pokrajin.
