Z zaskrbljenostjo se je končalo lansko leto, kar zadeva posledice nesreč na naših cestah. Graf pričakovanj je bil usmerjen navzdol, a se je lani zgodilo več tragičnih prometnih nesreč kot leto poprej - lani je na naših cestah umrlo 130 ljudi, leta 2015 120. Letos bi se, glede na pričakovanja, sprejeta v resoluciji o varnosti cestnega prometa, morali približati stotici, a za zdaj slabo kaže. Na včerajšnji dan je na naših cestah umrlo letos skoraj toliko ljudi kot lani - letos 39, lani eden več. "Vsako neodgovorno ravnanje in objestnost ter vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi lahko imajo za posledico prometno nesrečo z najhujšimi posledicami," opozarjajo na Generalni policijski upravi. In dodajajo, da je policija v letošnjem letu ugotovila več kršitev cestnoprometnih predpisov kot v istem obdobju lani in predlani. Da se to odraža v zmanjšanju števila poškodovanih in tudi mrtvih, pravijo, vendar lahko za boljšo prometno varnost največ naredijo udeleženci sami. "> Številne aktivnosti agencije Na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP), osrednji instituciji, ki naj bi pri nas skrbela za varnost v prometu, pravijo, da so izsledki analize varnosti prometa na evropskih cestah pokazali minimalno izboljšanje stanja na evropskem nivoju in nekoliko slabše stanje v Sloveniji. Ceste v EU so tako lani terjale za dva odstotka manj smrtnih žrtev kot leto prej - umrlo je 25.500 ljudi, kar je 600 manj kot leta 2015, a se je po dveh letih stagnacije trend začel izboljševati, četudi je tudi unija še daleč od želenega cilja, ki je, da bi leta 2020 na cestah v EU umrlo manj kot 16 tisoč ljudi. V EU je bilo lani po podatkih komisije na cestah 50 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. V Sloveniji jih je bilo 63 na milijon prebivalcev. Več smrtnih žrtev na milijon prebivalcev kot Slovenija je lani imelo le sedem članic, tako da so slovenske ceste med bolj krvavimi v EU. "V AVP smo zato že preteklo leto okrepili ukrepe in številne preventivne aktivnosti, da bi vplivali na izbol