Ne “nabirajo” le krvi, na kar načeloma napeljuje ime projekta, ampak skoraj vse, kar lahko ljudje podarimo ljudem in jim s tem rešimo življenje: organe, kostni mozeg in kri. Društvo študentov medicine ima 581 članov v Mariboru, skrbijo za 18 projektov, v Epruvetki pa jih aktivno predava in razlaga več kot 30. Komu? Večinoma srednješolcem in študentom. In to z uspehom. Samo v register darovalcev kostnega mozga vpišejo okoli 120 ljudi na leto ali več. Ko so z Rdečim križem in Centrom za transfuzijsko medicino primerjali register vpisov iz časa, preden so začeli predavanja o kostnem mozgu, in danes, so ugotovili, da so vpis s predavanji dvignili za 200 odstotkov. Zmote o darovanju Predavanje spodbuja splošno razmišljanje o darovanju, kdo lahko daruje kri ali kostni mozeg, kako postaneš darovalec, kakšne so omejitve, kdaj te zavrnejo … Od lani izvajajo še predavanje o darovanju organov po podobnem principu. Nagovarjajo mlade od 18. do 24. leta, saj bodo potencialni darovalci darovali še lep čas. “Najpogostejša vprašanja so kontraindikacije, denimo: 'Imam alergijo, lahko darujem kri?' Nekateri se bojijo igle, pri kostnem mozgu veliko ljudi misli, da to zelo boli, in se sprašujejo, zakaj bi sploh darovali,” pravi Ana Marija Lednišek. Takšne predsodke učinkovito razširjajo televizijske serije in filmi, a v resnici se neposredno iz kosti kostni mozeg odvzema v le nekaj odstotkih, torej je to neboleč postopek. Po vsem tem času so ugotovili, da ni težava v tem, da mladi ne bi želeli darovati krvi, organov, mozga, ampak jim nihče ne pove, da ta možnost obstaja. Mojca Jarc, vodja projekta, našteje še nekaj dilem njihovih “tarč”: “Obstaja tudi strah, da če se bodo opredelili za darovalca organov, da jih bodo zlorabili ali pa jim v bolnici ne bi nudili zdravstvene oskrbe. A v resnici je tako, da je zapis o darovanju na elektronski kartici, in šele ko se vpiše čas smrti, se izpiše, da je nekdo darovalec. Torej zlorab ne more biti.” Svoje h kolobociji dodajo družbena omre
