S prostovoljnim delom se je srečal že v osnovni šoli. V srednji šoli je sovrstnikom brezplačno nudil učno pomoč. Konec srednje šole je zagnal prvi konkretnejši projekt, s katerim je ob pomoči sošolcev zbral denar za zdravljenje invalidnega otroka. Danes, ko je star 23 let, je ob številnih priznanjih prejel že tudi državno priznanje za izjemno prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti. Milan Ninić je mladenič, ki ga zaradi dela v humanitarnem društvu Enostavno pomagam – ustanovil ga je pri 21 letih – ne poznajo le v Celju, temveč v širši savinjski regiji. Preko različnih akcij v društvu največkrat priskočijo na pomoč otrokom in posameznikov, ki so gibalno ovirani. “Ker nas že dobro poznajo, se posamezniki sami javljajo za pomoč. Vsak primer temeljito preučimo in se nato odločimo, ali bomo pomagali. Tudi zato se najbrž doslej še nismo srečali z zlorabami. Se pa zgodi, da nekateri vse, ki se ukvarjamo s prostovoljstvom in humanitarnim delom, zaradi zlorab nekaterih mečejo v isti koš. To se mi ne zdi prav. A na srečo smo s svojim delom in transparentnostjo dokazali, da smo vredni zaupanja.” Podpora mentorstvu Koliko je pri prostovoljstvu entuziazma in koliko dela iz egoističnih vzgibov? Milan Ninić je jasen: “Dobro delo ne potrebuje reklame, mi to počnemo iz srca, zato tudi vedno izpostavljamo društvo in ne posameznika. Tisti, ki to počnejo za to, da bi si pridobili veljavo v družbi, hlepijo po pozornosti, priznanju, kar je narobe. Prepričan sem, da ti nič ne more prinesti večjega zadovoljstva kot videti srečo v očeh nekoga, ki si mu pomagal iz povsem človeških vzgibov.” Želi si, da bi država pomagala pri promociji prostovoljstva, saj številni mladi ne vedo, kaj to dejansko je. In da bi država omogočila brezplačna izobraževanja za prostovoljce – zdaj so namreč nekatera plačljiva. “Podpora države je nujna, saj smo prostovoljci praktično njena desna roka,” dodaja Ninić, ki poudarja, da prostovoljstvo človeku prinese veliko izkušenj, novih znanj. “Naučiš se odgovo
