“Radi bi nam vzeli Makedonijo in pri tem jih podpira cela EU. Ne, ne damo jim je. Makedonija je naša. Albanci so lahko zadovoljni s tem, kar imajo. Že tako imajo preveč,” mi je razburjen pojasnjeval upokojenec Mihael, ki se vsak dan že cel mesec udeležuje demonstracij civilnega gibanja Za skupno Makedonijo. Ime je toliko bolj absurdno, saj so protestniki podporniki nacionalističnega predsednika VMRO-DPMNE Nikole Gruevskega, ki jih je pozval na ulice, potem ko mu je postalo jasno, da bo po desetih letih izgubil oblast. Parlamentarna večina ni dovolj VMRO-DPMNE je sicer za dva glasova dobila volitve, a ni sestavila večine za oblikovanje vlade z dolgoletnim partnerjem, albansko stranko DUI Alija Ahmetija. Zdaj, ko je socialdemokrat Zoran Zaev na svojo stran pridobil vse tri albanske stranke in s tem potrebno večino za oblikovanje vlade, pa ga Gruevski in protestniki obtožujejo, da želi s sprejetjem “albanske platforme” federalizirati državo. “Ne bomo se učili albanskega jezika in ne želimo, da se Makedonijo razdeli na dva dela,” je bil odločen 22-letni študent Ljupče, ki je, tako kot približno tritisočglava množica, ki se je zbrala pred makedonskim sobranjem – parlamentom, skandiral: “Makedonija, Makedonija!” Medtem pa so poslanci že tretji dan v zgradbi razpravljali o imenovanju komisije za volitve, katere naloga je, da pripravi vse potrebno za imenovanje predsednika sobranja, kar naj bi bil prvi korak k začetku odpravljanja politične krize v Makedoniji. “To lahko traja tudi cel mesec, saj so se k razpravi prijavili vsi poslanci VMRO-DPMNE, ki ob tem dajejo še replike na repliko replike,” je skrajno resno povedal kolega iz Makedonije. A kljub temu so si politični komentatorji edini, da je to le še en manever, s katerim si Gruevski – ki je medtem odpotoval na srečanje Evropske ljudske stranke – kupuje čas, a da realnosti in dejstvu, da ne bo več vodil vlade, ne bo mogel ubežati. Nadaljevanje parlamentarne seje je po treh mesecih prvi resen poskus, da bi Makedonija izšl
