Prvih okoli 200 dijakov vajencev, bodočih mizarjev, orodjarjev, kamnosekov, gastronomov hotelirjev, bi sedlo v šolske klopi že jeseni letos. Vsaj polovico šolskega časa bi vajence učili praktičnih znanj mentorji pri delodajalcih, največ drugo polovico bi prebili v šoli. Bodoči mizarji v šolskih centrih Novo mesto in Slovenj Gradec, kamnoseki v ljubljanski srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli, orodjarji v škofjeloškem šolskem centru ter v Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad, bodoči gastronomi hotelirji pa v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci in v Srednji šoli Izola. Večina poslancev zakonu naklonjena Denar za pilotski projekt vajeništva bi do leta 2022 zagotavljali iz evropskih sredstev. Vajencem naj bi nagrade - vlada predlaga 250 evrov na mesec v prvem letniku, 300 v drugem in 400 evrov v tretjem letniku - izplačevali delodajalci. A to bi bil zanje edini strošek, saj bi vse drugo, vključno s plačilom pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja za vajenca, financiralo v času trajanja pilotskega projekta ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na spletni strani ministrstva je že objavljen seznam (ni še dokončen) podjetnikov in obrtnikov iz OZS, GZS in TZS (trgovinske zbornice), ki ponujajo vajeniška učna mesta. S temi delodajalci bodo lahko bodoči dijaki sklenili vajeniško pogodbo. Bodoči vajenec bo tako pogodbo nujno potreboval, da bi se lahko vpisal v vajeniško obliko izobraževanja. Če jo bo z delodajalcem sklenil do 19. junija letos, ko se začne v šolah izbirni postopek kandidatov, bo pogodba vajencu pri vpisu prinašala prednost, če bi bil seveda vpis dijakov v izobraževalni program na izbrani šoli omejen. A na tako zamišljeni način in po takem urniku se bo vajeništvo ponovno vrnilo v slovenske šole, če bodo poslanci potrdili predlog zakona o vajeništvu. Tokrat jim ga je po dolgotrajnih usklajevanjih, v katerih so po besedah poslanca SMC Kamala Izidorja Shakerja "nekatera zainteresirana združenja stališča spreminjala kot vs