Vasle je v pogovoru pojasnil, da so iz tehničnega vidika izpolnjeni vsi pogoji za delovanje poroštvene sheme za kredite podjetjem. “Shema deluje in podjetja lahko tudi prek tega kanala pridejo do dodatne likvidnosti. Podatki, ki jih spremljamo v Banki Slovenije na dnevni ravni, kažejo, da je povpraševanja po tovrstnih kreditih relativno malo. To je posledica tega, da trenuten razvoj dogodkov ne poteka tako katastrofično, kot je bilo mogoče pričakovati še spomladi,” je pojasnil.

Odobrenih likvidnostnih kreditov je bilo doslej nekaj čez 800, v skupnem znesku okoli 350 milijonov evrov in med temi jih ima jamstvo države le 21 milijonov. “Verjetno so podjetja po začetnem visokem zanimanju ugotovila, da za zdaj ni potrebno črpanje tovrstnih sredstev,” je dejal guverner Banke Slovenije.

Zaradi velike negotovosti so sicer v Banki Slovenije in drugih institucijah pripravili več scenarijev razvoja dogodkov in trenutno kaže, da smo bliže najmanj negativnemu scenariju. Upad gospodarske aktivnosti je sicer večji, kot smo jim bili priča v preteklosti, vendar novejši podatki kažejo, da že prihaja do ponovne rasti gospodarstva, kar nas lahko, tako Vasle, navdaja z optimizmom.

Še vedno je sicer nemogoče predvideti razvoj pandemije, sploh ne v okviru makroekonomskega razmišljanja pa tudi v okviru stroke, ki se ukvarja s pandemijami. “Zadnji podatki kažejo na ponovno naraščanje števila okuženih, v Sloveniji smo presegli številke, ki smo jim bili priča spomladi. Negotovost se ohranja, potek okrevanja bo precej odvisen od poteka epidemije. Pomembno pa je, da je bil odziv denarne pa tudi fiskalne politike drugačen kot v času prejšnje krize, in tudi nadaljnje ukrepanje bo pomembno prispevalo k temu, kakšno bo okrevanje,” je poudaril.

Banke so po oceni Banke Slovenije v dobri kondiciji. Tudi zaradi ukrepanja v času sanacije imajo zadovoljivo kapitalsko bazo, njihova likvidnost je visoka in naše ocene kažejo, da bo tako tudi v prihodnje.

“Precej kazalnikov za slovenski bančni sistem je trenutno boljših od povprečja v celotnem evrskem območju. Recimo, slaba posojila so se od zadnje krize stalno zniževala in so trenutno relativno nizka. To potrjuje, da je slovenski bančni sistem stabilen. Tudi povečane vloge prebivalstva v slovenskih bankah so trenutno varne,” je zagotovil.