Maja Krumberger Zadnje čase me vsi sprašujejo, ali je kaj dobrega v zakonih, ki naj bi bili znanilec dolgo pričakovane zdravstvene reforme. Po razmisleku vsakemu odgovorim, da nekaj dobrih elementov je, poenotenje prispevnih stopenj recimo. Vsekakor pa so napovedi zdravstvene reforme pripeljale do družbenega konsenza, da je reforma nujno potrebna. Vsak izmed nas ima kakšno izkušnjo z zdravstvenim sistemom. Pa spet, nikakor ne bi želela kritizirati zdravniške stroke oziroma drugih zaposlenih v sistemu. Nenavadno pa je, da se pri napovedih reforme ne omenja organizacija zdravstva, temveč njegovo financiranje. Robert Balen Maja Krumberger Pred dnevi mi je prijatelj razložil, da mora njegova 9-letna hči čakati na ortodonta dobrih 400 dni. Doma imam očeta, ki je že v devetem desetletju, in vsakokrat ko se naroča pri kakšnem specialistu (v tem življenjskem obdobju jih pač potrebuje), se prijaznim sestram vljudno zahvali in pove, da se bo zagotovo oglasil, če bo še živ. Čakalne dobe, s katerimi se soočamo, so prekomerne, tudi strokovnjaki govorijo o skoraj nepojmljivih številkah, v zobozdravstvu naj bi na storitev recimo čakalo kar do 500.000 oseb. Ministrstvo za zdravje je v preteklem letu izvajalo nekatere ukrepe, predvsem s povečevanjem denarnih sredstev v sistemu, a učinkov ni in ni bilo. Njihov načrt je še več denarja v sistemu. A po vsem tem se lahko vsi upravičeno vprašamo, ali bo več denarja rešilo osnovne potrebe zdravstva. Posebej še, če se vedno več denarja tudi porabi. Novi urgentni centri, nove ambulante, verjamem, da zelo koristne v lokalnem okolju, a vse to potrebuje nov denar. Reforma je nujna, ker sistem ne zagotavlja tistega, kar bi moral. To pa je dostopno in učinkovito zdravstvo. Ali je sistem dostopen, če na dostop do zdravstvene oskrbe čakamo 400 dni? Dodatno pa se soočamo z demografskimi izzivi. Smo starajoča se družba, vedno več je starejših ljudi, vedno večji je delež neaktivnega prebivalstva. In v zadnjem obdobju življenja se porabi najv