Kongresni republikanci so v ponedeljek pri ministrstvu za pravosodje ZDA formalno zahtevali novo preiskavo demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton v povezavi z njeno elektronsko pošto. Tokrat zaradi domnevnega laganja pod prisego v kongresu. Clintonova je na kongresnem zaslišanju, kjer je prisegla, da bo govorila resnico, zatrdila, da preko zasebnega strežnika elektronske pošte, ki si ga je omislila za čas vodenja State Departmenta od leta 2009 do leta 2013, ni prejemala ali pošiljala zaupne pošte. Direktor FBI James Comey je pred dnevi v kongresu povedal, da so preiskovalci ugotovili več primerov pošiljanja ali prejemanja elektronske pošte z oznako zaupno. Comey se je odločil, da ne bo predlagal kazenske ovadbe proti Clintonovi, čeprav je menil, da je malomarno ravnala z zaupnimi informacijami. Ni pa namerno izdajala ali skrivala ničesar oziroma vsaj ničesar, kar bi lahko potrdili. Republikanci so ga potem vprašali, ali potrebuje posebno prošnjo za preiskavo laganja kongresu in Comey je odgovoril pritrdilno. To pomeni, da republikanci z elektronsko pošto ne bodo odnehali vse do volitev, nakar bo vseeno, saj je škandal nastal le zaradi tega, ker Clintonova kandidira za predsednico. Predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan je ob tem tudi uradno zahteval, da Clintonova več ne dobiva zaupnih poročil v času kandidature, kar pa je v ponedeljek nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti Jeh Johnson gladko zavrnil. Podobno kot minister za domovinsko varnost James Clapper. Clapper je Ryanu odvrnil, da nobenemu uradno nominiranemu predsedniškemu kandidatu ne bo zanikal zaupnih poročil v času kampanje, česar so deležni vse od leta 1952, ko je s takšno prakso za lažjo tranzicijo začel predsednik Harry Truman. Ta se je zato odločil tudi iz lastnih izkušenj, saj se je leta 1945 po smrti Franklina Roosevelta povzpel na položaj predsednika kot izjemno slabo informiran podpredsednik. Clintonova bo danes dobila podporo nasprotnika v boju za demokratsko