"A je? A tudi je? A bo jedel?" so radovedne otroške oči budno spremljale vsak gib robota po imenu Nao in z odprtimi usti čakale, da usta odpre tudi on. A humanoidni robot, torej človeku podoben, ni znal jesti. "Zna pa govoriti devet tujih jezikov in premore 24 senzorjev, sestavljajo ga zvočniki in mikrofon, govori, posluša, pleše, vstane, sede, riše," sta med drugim našteli Nina Pernuš in Sanja Kezič, študentki na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Tam v prenovljeni avli, ki odslej omogoča tako velik dogodek, še danes in jutri potekajo Dnevi industrijske robotike in obiskovalci lahko opazujejo robote pri osmih različnih opravilih. Niso vsi roboti podobni ljudem Francoski robot Nao, ki v raziskovalne namene sicer domuje na Institutu Jožefa Stefana, je star že devet let, vseeno pa riše kot veliko mlajši otrok, povesta študentki, ki sta ga programirali, da je narisal mušnico. Protokol, ki omogoča, da robot nariše risbo, je zelo zahteven, ker je treba opredeliti prav vsako točko risbe. Je pa zato Nao veliko bolj suvereno migal z boki na glasbo Michaela Jacksona. "V vsakem sklepu ima motorje, ki omogočajo premikanje," sta razložili njegovi programerki. Je veliko deklet med študenti robotike? V prvem letniku druge bolonjske stopnje, ko se je mogoče odločiti za ta študij, je med desetimi študenti pet deklet. "Torej petdeset odstotkov. Mislim, da je to maksimum doslej," se nasmehne Nina. Niso pa vsi roboti podobni ljudem. Tisti, ki peče palačinke, je sestavljen iz "rok" in različnih šob. V posodi je masa za slastni priboljšek, ki jo sicer pripravijo kuharice, nato se ta pod pritiskom čez ventil razlije v ponev. Ko je palačinka na pol pečena, sledi zapleten manever - obračanje. In zanj sta potrebna kar dva robota. Ko je pečena v celoti, se robot pomakne pod šobo z želenim nadevom, zloži palačinko in jo okrasi s smetano. Kako zapletena zna biti robotska peka palačink, pravzaprav cela znanost, sta ugotavljala oba programerja, ki napake sproti odpravljata. "Še zmeraj ne u