Poleg zamude pri gradnji stadionov in pomanjkljive varnosti se organizatorji spopadajo tudi z drugimi težavami. Prvi škandal je ruske organizatorje doletel že kmalu po izboru, saj so švicarske oblasti pred prvim mundialom v vzhodni Evropi odprle preiskavo, ker naj bi Rusi do organizacije prišli s pomočjo podkupnin. Razlog za skrb je tudi nasilje na nogometnih tekmah v Rusiji ter po svetu; še zlasti po Euru 2016, ko so ruski nasilneži polnili naslovnice časnikov s slikami pretepov in izgredov po Marseillu.
A za predsednika Vladimirja Putina je mundial ključna priložnost popraviti ugled Rusije v svetu. Poleg tega oblasti vztrajajo, da imajo vse omenjene težave pod nadzorom, kar nameravajo dokazati tudi na pokalu konfederacij, ki se bo začel v soboto v St. Peterburgu.
Nogometni mundial bo največji športni dogodek v Rusiji vse od zimskih olimpijskih iger v Sočiju 2014. Za zdaj so dokončani le štirje (St. Peterburg, Kazan, Soči, Spartakov stadion v Moskvi) od 12 stadionov, na katerih bodo potekali nogometni boji. Sloviti moskovski stadion Lužniki, ki bo gostil uvodno tekmo ter finale SP, bo dobil le še nekaj manjših popravkov, prvo nogometno tekmo pa naj bi na njem gostili jeseni.
Gradnja večine prizorišč sicer poteka po načrtih, kljub temu pa jo spremljajo škandali v zvezi z zamudami, s korupcijo in slabimi delovnimi razmerami. Stadion v St. Peterburgu so gradili kar desetletje, gradnja je stala okoli 716 milijonov evrov, mesec dni pred pokalom konfederacij pa so morali prireditelji na hitro zamenjati podlago igrišča. Stroški gradnje stadiona v Samari so narasli na 320 milijonov, potem ko so morali arhitekti naknadno spreminjati zasnovo, da ne bi bilo prevelike zamude pri gradnji.
Organizacija za človekove pravice je izdelala poročilo, s kako slabimi pogoji za delo se spopadajo migrantski delavci na stadionih, nekateri sploh niso dobili plačila, na gradbiščih mundiala pa naj bi življenje izgubilo 17 delavcev. Medtem so tudi v Moskvi potrdili, da so na prizoriščih delali tudi delavci iz Severne Koreje, ki so pomagali graditi stadion v St. Peterburgu. Kljub vsem težavam oblasti vztrajajo, da bodo stadioni pravočasno nared.
Mesta gostitelji SP hitijo z izgradnjo turistične infrastrukture, kot so letališča in hoteli, ter transportnih sistemov v upanju, da se bodo uspešno spopadla z masovnim pritokom turistov zlasti v odročnejših krajih, kamor redko pridejo tuji gosti.
Eden večjih strahov pred SP je teroristična grožnja v Rusiji ter črna senca huliganstva in izgredov na nogometnih tekmah. Moskva ima dolgo zgodovino boja proti terorizmu in je bila že večkrat prizorišče krvavih napadov. Le dva meseca pred začetkom pokala konfederacij je samomorilski napadalec na metroju v St. Peterburgu ubil 15 ljudi. Džihadisti skrajne sunitske skupine Islamske države (IS) so večkrat javno grozili z napadom Rusije v znak maščevanja za rusko bombardiranje v Siriji.
Putin je zato že napovedal poostreno varnost tako med pokalom konfederacij kot med mundialom. “Opravljamo vse potrebno za odkrivanje in preprečevanje morebitnih groženj,” je dejal Aleksej Lavričev, vodja varnosti.
Vendar pa morebiten teroristični napad ni edini strah glede varnosti. Po brutalnih scenah v Franciji, v katere so bili vpleteni ruski navijači, imajo gostujoči navijači veliko skrbi. Vendar pa so tako ruski huligani kot oblasti zatrdili, da ne bo vnovič prišlo do takšnih izgredov na tekmah. Policija naj bi namreč s številnimi tajnimi akcijami identificirala in pozaprla večino največjih izgrednikov. V Moskvi so na tako imenovano črno listo uvrstili 191 nogometnih navijačev, ki na tekme mundiala ne bodo imeli vstopa, poleg tega so sprejeli ostrejši zakon v zvezi s preprečevanjem izgredov ter hujše kazni za huligane. Tuje izgrednike čaka takojšnja deportacija.
