Slovenija bi morala v skladu z zavezami, danimi Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč NLB konec leta 2013, banko delno privatizirati že do konca lanskega leta. A vlada je lani prodajo ustavila, saj je ocenila, da cenovni razpon ni primeren. Postopek je tako izvedla šele v letošnjem novembru, ko je po izpeljani prvi javni ponudbi v pretežno zasebno last prešlo 65 odstotkov delnic banke, država pa je ohranila nadzorni delež.
Za delnico NLB je Slovenija iztržila 51,50 evra, kar ob prodaji 65-odstotnega deleža pomeni 609 milijonov evrov kupnine. “Kupnina od prodaje kapitalske naložbe države v NLB je že prišla v državni proračun in je bila razdeljena za odplačilo dolga v skladu z zakonom o javnih financah,” so za STA pojasnili na finančnem ministrstvu.
To pomeni, da so 90 odstotkov oz. nekaj več kot 540 milijonov evrov namenili za odplačilo dolga, za preostalih 10 odstotkov kupnine pa so odprli poseben račun pri ministrstvu za finance. Tam bo počakala na ustanovitev neodvisnega avtonomnega demografskega rezervnega sklada, v katerega se bo preoblikovala Kapitalska družba.
Demografski rezervni sklad je odgovor na demografske spremembe, njegov cilj pa zagotavljati dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. V skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2013 bi ga morali vzpostaviti že do konca leta 2014, nato je zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) ta rok prestavil na konec leta 2015. Lani je finančno ministrstvo že pripravilo zakonski predlog, a se je zataknilo zaradi razhajanj v koaliciji o konceptu sklada, njegova ustanovitev je zapisana tudi v koalicijski pogodbi sedanje vlade.
Desetina kupnin se na posebnem računu hrani za demografski rezervni sklad od aprila 2014, ko je bil uveljavljen zakon o SDH. Vključno s kupnino od NLB se je doslej za ta namen nabralo 97 milijonov evrov. “Ta sredstva bodo demografskemu rezervnemu skladu nakazana, ko se bo Kapitalska družba skladno z zakonom preoblikovala v demografski sklad oz. ko bo za to sprejet poseben zakon,” pravijo tudi na ministrstvu.
Od leta 2013, ko je DZ sprejel seznam 15 družb za privatizacijo, se je sicer v državni proračun steklo skupaj 983,7 milijona evrov kupnin od prodaje kapitalskih naložb države. Dokler ni bil uveljavljen zakon o SDH, so se v celoti namenjale za odplačilo dolga. Kot so ob tem pojasnili na ministrstvu, odplačilo dolga pomeni odplačilo glavnice, ne pa tudi obresti.
Dolg države pred izbruhom finančne in gospodarske krize v letu 2008 ni presegal osem milijard evrov, nato pa se je začel povečevati, še posebej v letu 2013, ko je država z izdatno finančno injekcijo priskočila na pomoč bankam. Konec lanskega leta se je ustalil pri 31,8 milijarde evrov, se pa zaradi gospodarske rasti, ki jo Slovenija beleži v zadnjih letih, zmanjšuje njegov delež v bruto domačem proizvodu. Konec lanskega decembra je bil ta delež pri 74,1 odstotka.
Med prvimi podjetji s seznama za prodajo sta bila Helios, katerega 73,12-odstotni delež je oktobra 2013 od konzorcija prodajalcev kupil avstrijski holding Ring International, ter Fotona, ki je januarja 2014 dobila novega lastnika v ameriški družbi Gores Laser Holdings. A država v teh podjetjih ni imela lastniškega deleža, zato kupnina ni prišla v državni proračun.
“Ker sta SDH in Kapitalska družba gospodarski družbi, njihovih naložb in kupnin v bilanci države nimamo – kupnina je samo njihov prihodek, in ne od države oz. državnega proračuna,” so pojasnili na finančnem ministrstvu.
Je pa v državni proračun med drugim prišla kupnina od leta 2014 prodanega Aerodroma Ljubljana, v katerem je imela država 50,7-odstoten delež, kot tudi od prodaje blizu četrtine delnic Cimosa jeseni 2016 in 100-odstotnega deleža države v NKBM. Slednjo sta sredi leta 2015 kupila ameriški investicijski sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj, 250 milijonov evrov kupnine pa je država po izpolnitvi vseh odložnih pogojev prejela aprila 2016.
Čeprav je imela država v Adrii Airways 72,95-odstoten lastniški delež, pa z njeno prodajo nemškemu investicijskemu skladu 4K Invest v začetku leta 2016 ni nič zaslužila. Najprej je morala namreč prispevati 3,1 milijona evrov za dokapitalizacijo, nato pa si je s preostalima lastnikoma SDH in Družbo za upravljanje terjatev bank razdelila simboličnih 100.000 evrov kupnine.
Oktobra letos je stekel tudi postopek prodaje Abanke, ko je SDH potencialne investitorje pozval k interesu za nakup 100 odstotkov delnic. Analitiki menijo, da bo dosežena cena odvisna od interesa strateških oz. finančnih vlagateljev ter rezerv same banke.
Država sicer poleg kupnin od prodaj kapitalskih naložb prejema tudi tudi kupnine od prodaj naložb iz naslova dedovanj, to je zapustnikov brez dedičev. Vendar gre za majhne zneske, v letu 2015 je denimo iz tega naslova v državni proračun prišlo 728 evrov.
