V torek bo seja nadzornega sveta SNG Maribor, ki se bo v sedemčlanski sestavi seznanil s sanacijo največjega kulturnega zavoda v državi. Program s sodelavci podpisuje direktor Danilo Rošker in napoveduje dober sanacijski načrt, s katerim naj bi bili nadzorniki "zelo zadovoljni". Dolgovi, ki z negativnim poslovnim rezultatom iz leta 2016 in tako imenovanimi kratkoročnimi odloženimi stroški znašajo okoli milijon evrov, bodo poplačani, pravi direktor. Financerji mariborske hiše, odgovorni na ministrstvu za kulturo, za zdaj o situaciji molčijo, minister Tone Peršak le skopo odgovarja, naj najprej "razmere temeljito obravnava svet zavoda". Neustrezna poslovna odločitev? Iz letnega poročila je razvidno, da je SNG Maribor lani ustvaril izgubo v višini 156.728 evrov. Rošker je za Večer že pojasnil, da se je vse začelo leta 2013, ko je ministrstvo na področju plač zmanjšalo sofinanciranje za deset odstotkov. "Pri 300 zaposlenih je to 800 tisoč evrov. Od takrat naprej imamo finančne težave, ker ves ta znesek zalagamo iz lastnih prihodkov, kot so prodane vstopnice, sponzorska in donatorska sredstva," je dejal v začetku marca. Ministrstvo deloma pritrjuje Roškerju, saj pravi, da je bila takratna ocena vlade glede učinkovitosti zakona o uravnoteženju javnih financ in varčevalnih ukrepov nerealna, javni zavodi pa plačne mase v tolikšnem obsegu niso zmanjšali. Vendar pa opozarjajo, da morajo direktorji javnih zavodov, potem ko že v začetku leta vedo, koliko denarja bodo dobili, temu primerno sprejeti finančne načrte in programe dela. "Če se ob koncu leta izkaže negativno poslovanje, je to praviloma posledica neustreznih poslovnih odločitev ali pa nerealnega načrtovanja," sporočajo iz ministrstva. A lanski rezultat ni edini minus, ki ga beleži zavod. Skoraj 900 tisoč evrov znašajo kratkoročno odloženi odhodki, potrdi tudi Rošker. Nastajajo od leta 2013 dalje, gre pa za avtorske honorarje, izplačila dobaviteljem in tako dalje, ki pa jih bo v letu dni treba poplačati ali pa bodo močn