Statistični urad RS in Statistično društvo Slovenije sta letošnji statistični dan posvetila tematiki podnebja. “Ne govorimo več o podnebnih spremembah, ampak o podnebni krizi,” je v uvodnem nagovoru poudaril generalni direktor statističnega urada Bojan Nastav.

“Krčijo se površine za pridelavo hrane, voda postaja vse bolj dragocena dobrina. Padajo temperaturni rekordi, ekstremni vremenski pojavi so stalnica, izginjajo ledeniki, temperature oceanov se dvigajo, viša se tudi morska gladina. Nazadnje je gorela Avstralija,” je poudaril Nastav.

Dodal je, da se statistiki zavedajo, kaj se dogaja v svetu. “Zavedamo se svoje vloge v družbi in pri spopadanju s podnebno krizo prevzemamo svoj del odgovornosti,” je poudaril. “Lahko pomagamo – seveda kako drugače kot s podatki,” je spomnil. Pri tem se je zavzel za sodelovanje med vsemi, ki zagotavljajo podatke.

Udeležence je nagovoril tudi Šarec, ki je sicer v ponedeljek podal svoj odstop. Na Brdu pri Kranju se je izrekel za sodelovanje, kritičen pa je bil do tistih, ki nenehno kritizirajo.

“Slišimo takšne in drugačne katastrofične napovedi, slišimo tudi, kako bi morali ukrepati, a ne najdemo soglasja, kako to storiti,” je poudaril. Slovenija ima po njegovi oceni s svojimi značilnostmi in lego idealno priložnost, da se loti podnebnih sprememb na sebi lasten način. “Vendar mora imeti politika posluh za to in potrebujemo sistemsko zakonodajo,” je izpostavil.

Na eni strani so tako v svetu kot v Sloveniji tisti, ki zanikajo podnebne spremembe. Na drugi strani pa so drugi ekstremisti, je ocenil Šarec. “Potrebujemo pa srednjo pot – potrebujemo zdravo pamet in dolgoročne ukrepe, kako se bomo lotili podnebnih sprememb.”

Zagotovil je, da ni proti civilnim iniciativam in nevladnim organizacijam. “Vendar potrebujemo civilne iniciative in nevladne organizacije, ki bodo razumele čas, v katerem živimo, življenjskost in bodo tudi konstruktivne. Če bomo samo nasprotovali vsemu, ne bomo prišli daleč,” je dejal.

Odgovoriti bomo torej morali na vprašanja, kako bomo pridobivali elektriko, kaj bomo s prometom, preiti bomo morali na krožno gospodarstvo, je bil prepričan odhajajoči premier: “Če ne bomo ukrepali hitro, nas ne bo nihče vprašal, zakaj smo in zakaj nismo; okolje nam bo samo ponudilo alternativo, ki pa gotovo ne bo lepa.”

Kot je dejal, moramo preseči “politiziranje, ki se lepo sliši, ko je treba pa dobiti milijarde, je vse tiho”. Zavzel se je tudi za sodelovanje z organizacijami civilne družbe. “A ne takšnimi, ki so podprte s stani kake politične stranke, samo zato, da nečesa ni. Navadili se bomo orali biti za nekaj, ne proti nečemu,” je podčrtal.