“Res je, bilo je nekaj izmenjav mnenj, ampak verjamem, da bo današnje srečanje potrdilo, da zavezništvo ostaja v teh okvirih in da se bomo vsi skupaj trudili za to, da obstane tako, kot je, in da najde novo motivacijo,” je menil slovenski premier.

Pred vrhom, ki naj bi bil sicer posvečen praznovanju 70. rojstnega dne severnoatlantskega zavezništva, so se namreč pokazala precejšnja razhajanja, zlasti glede turške ofenzive na severu Sirije proti tamkajšnjim Kurdom, glavnim zaveznikom v boju proti džihadistom Islamske države na tem območju. Med najbolj razočaranimi je predvsem francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je ocenil, da je Nato “možgansko mrtev”, ker da ni sposoben skupnega strateškega premisleka.

Glede tovrstnih vprašanj je Nemčija predlagala oblikovanje posebne skupine “modrecev”, ki bi pripravila določene reformne ukrepe. Šarec je pri tem napovedal konstruktivno držo Slovenije, ki, kot je poudaril, “kot članica zavezništva ni nikoli delala težav”. “Bomo videli, kaj bo prinesla razprava, verjamem pa, da se bo vse uredilo,” je še dejal Šarec.

Mnenja znotraj Nata se krešejo tudi glede višine obrambnih izdatkov, pri čemer je najbolj glasen kritik predvsem ameriški predsednik Donald Trump. Države so se leta 2014 zavezale, da bodo v desetih letih za obrambo prispevale vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda. Ob ZDA zaenkrat ta cilj dosega še osem od skupno 29 članic.

Slovenija je po tem kriteriju z 1,04 odstotka BDP na začelju seznama držav članic. Slabše so le še Španija, Belgija in Luksemburg.

Šarec vendarle poudarja, da Slovenija napreduje proti zahtevanemu deležu. Poudaril je, da je Slovenija po gospodarski krizi zaustavila trend padanja obrambnih izdatkov in da jih vztrajno povečuje. “Je pa tudi res, da se je naš BDP povišal in seveda je potem težko doseči ta odstotek. Nominalno gledano smo od leta 2014 do 2019 povečali izdatke za 28 odstotkov, je še poudaril slovenski premier ob prihodu na srečanje voditeljev v Londonu.

Voditelje članic danes na delovnem zasedanju čakajo razprave o varnostnih izzivih, ki so pred zavezništvom – od nadaljnjih odvračalnih ukrepov proti Rusiji, do razmislekov glede vojaške krepitve Kitajske. Zasedanje se bo začelo ob 11. uri po srednjeevropskem času in naj bi trajalo tri ure.