Predlog zakona o lekarniški dejavnosti, katerega javna razprava se je zaključila 15. aprila, med drugim prepoveduje, da bi javna lekarna lahko odprla svojo poslovalnico v občini, ki ni njen ustanovitelj in že ima svojo javno lekarno.

Prav takšna je situacija pri ustanavljanju poslovalnice Lekarne Ljubljana v Postojni, zato lekarna že dve leti preko sodišč bije bitko z ministrstvom za zdravje.

Nedavno je upravno sodišče izdalo že četrto sodbo, s katero je odpravilo sklep ministrstva za zdravje o zavrnitvi vloge za verifikacijo lekarne v Postojni. Tako bo ministrstvo ponovno moralo odločati o vlogi za verifikacijo. Zaradi številnih zapletov glede odpiranja postojnske poslovalnice v zadnjih dveh letih in pol bo Lekarna Ljubljana šla bodo v odškodninsko tožbo proti državi, je dejal Sedej in dodal, da so v tem času izgubili okoli pet milijonov evrov prihodkov in več sto tisoč evrov dobička.

Kot je opozorila vodja službe za pravne in splošne posle v lekarni Janja Kadunc Mezek, je sodišče tokrat tudi zapisalo, da soustanoviteljstvo lekarne ni edini način, ki omogoča delovanje javnega zavoda na območju določene občine.

Sicer pa imajo v Lekarni Ljubljana še številne druge pripombe na predlog zakona. Po besedah direktorja lekarne Sedeja predlog zakona ni usklajen z več drugih veljavnih zakonov, je protiustaven in ne gre v smer evropske zakonodaje.

“Lekarniška dejavnost gre s tem predlogom zakona 20 let v preteklost”

Po mnenju Lekarne Ljubljana zakon daje veliko prednost koncesionarjem in postavlja javne zavode v izrazito neenakopraven položaj. “Lekarniška dejavnost gre s tem predlogom zakona 20 let v preteklost, saj izrazito prepoveduje sodobne principe managmenta v javnem sektorju,” meni Sedej.

Predlog zakona namreč prepoveduje oglaševanje tudi tržnih izdelkov v lekarnah, prepoveduje kartice zvestobe lekarnam, javne lekarne pa bi lahko presežke namenile izključno za izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti.

Kot je opozoril namestnik direktorja lekarne Matej Linke lahko specializirane trgovine ali drogerije oglašujejo določene proizvode, kot je denimo matični mleček, medtem ko se po predlogu zakona ne bo smelo oglaševati, da se matični mleček prodaja tudi v lekarni.

Glede kartice zvestobe pa je dejal, da so takšni pristopi prisotni v večini ostalih evropskih državah. Predlog zakona pa se omejuje samo na prepoved takšnih kartic z magnetnim zapisom, medtem ko imajo nekatere ostale lekarne podoben sistem zvestobe z uporabo štampiljk in nalepk, kar pa predlog zakona še vedno dopušča.

V Lekarni imajo pripombe tudi glede prepovedi vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti, kar bi pomenilo, da Lekarna Ljubljana več ne bi mogla biti povezana z veledrogeristom LL Grosist. Možnosti, kako se bodo “ločili” od LL Grosista je po Sedejevih besedah več – od prodaje, likvidacije, pripojitve itd.

Po Sedejevem mnenju gre pri tem ukrepu za omejevanje konkurence, saj bosta na trgu ostala samo dva večja igralca. Ob tem pa zakon ne predvideva neposrednega nakupa zdravil pri proizvajalcu, da bi lekarne lahko obšle veledrogerirsta.

Če bo ministrstvo vztrajalo pri takšni določitvi, Sedej predlaga, naj se vsaj podaljša prehodno obdobje, saj imajo tudi petletne pogodbe s farmacevtskimi multinacionalkami.