Na območju indonezijskega otočja se indo-avstralska plošča z juga podriva in tone pod evrazijsko ploščo. Indo-avstralska se v povprečju na leto premakne za 50 do 75 milimetrov. To ne pomeni, da se ves čas premika, ampak se napetosti nabirajo in potem plošča zdrsne, pri čemer nastane potres, je povedala Čarmanova z Urada za Seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

To območje stika je zelo dolgo, zaradi česar lahko tam nastajajo zelo močni potresi. Tem močnim potresom pa sledijo prav tako močni popotresni sunki. Sunki po potresih z magnitudo 7 imajo namreč lahko tudi magnitudo nad 5, kar pa je za naše razmere veliko, je dejala.

Glede posledic potresov v Indoneziji je izpostavila, da je nedeljski potres z magnitudo 6,9 sledil potresu, ki je otočje 29. julija stresel z močjo 6,4. Objekti so bili tako že nekoliko poškodovani in vsi popotresni sunki pripomorejo, da se stanje še poslabša. Pri teh potresih in popotresnih sunkih gre verjetno za isti potresni niz, je dodala seizmologinja.

Posledice zadnjih potresov, ki sta po zadnjih uradnih podatkih skupaj zahtevala več kot 300 smrtnih žrtev, porušene pa so bile številne zgradbe, so na tem območju v skladu s pričakovanji.

Kdaj bi se lahko trenutna potresna aktivnost v Indoneziji, ki jo je danes prizadel še en potres z močjo 6,2, zaključila, je po besedah Čarmanove zelo težko napovedati.

Tudi v Sloveniji je bil leta 1511 že zabeležen potres z magnitudo 6,8, kar pomeni, da se lahko tako močen potres ponovi, vendar povratne dobe za Slovenijo znašajo nekaj tisoč let. “Ne moremo reči, da bo čez 5000 let. Lahko se zgodi tudi jutri,” je pojasnila.

Kot je še povedala, magnituda 7 ustreza intenziteti 9 po evropski potresni lestvici. Pri taki intenziteti lahko v Sloveniji pričakujemo neko splošno paniko. Slabo grajeni objekti bi se porušili, dobro grajene stavbe pa bi utrpele hujše poškodbe. Število žrtev je težko napovedati. Potresno najbolj ogrožena v Sloveniji je sicer zaradi naseljenosti Ljubljana.