Kakšen zrak dihamo in ali je ozračje onesnaženo, zlasti na industrijskih območjih, ki so načeloma podvržena večjim okoljskim obremenitvam, sta vprašanji, na kateri je praviloma mogoče dobiti odgovore le za večja mesta na podlagi meritev kakovosti zraka. Na Koroškem za zdaj ni merilnega mesta, na katerem bi ugotavljali ravni delcev PM10 v ozračju, ki so v Sloveniji v zadnjem obdobju izpostavljeni kot najbolj problematični. V okviru okoljske sanacije zgornje Mežiške doline pa Agencija RS za okolje (Arso) v industrijskem Žerjavu tudi zaradi aktualne predelave svinca in ne le zaradi posledic pretekle degradacije okolja že skoraj desetletje spremlja koncentracije težkih kovin v delcih PM10 (svinec, kadmij, cink in arzen). Kakovost zraka se je z leti v Žerjavu bistveno izboljšala. Kljub temu so še vedno ugotovljene v povprečju višje ravni svinca in kadmija kot na drugih merilnih mestih v Sloveniji. Na merilnem mestu Žerjav je tako raven svinca v letu 2015 znašala približno dve tretjini mejne vrednosti, raven kadmija pa se je približala ciljni vrednosti. Na drugih merilnih mestih v Sloveniji so ravni arzena, kadmija, niklja in svinca močno pod mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi, pojasnjuje Arso. Arso: Merilnih mest več od zahtev Državno mrežo kakovosti zraka upravlja Arso in je, kot pojasnjuje, tako glede števila mest kot njihove umestitve zasnovana skladno z zahtevami EU-zakonodaje s področja kakovosti zraka (direktive o kakovosti zunanjega zraka, ki je vpeljana v slovenski pravni red s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka). Gostota merilnih mest v Sloveniji je večja, kot je v povprečju v EU, in tudi presega minimalne zahteve direktive, poudarjajo na Arsu. "Tako je v EU eno stalno merilno mesto za delce PM10 v povprečju na 190.000 prebivalcev, v Sloveniji pa na 130.000 prebivalcev. V EU je eno merilno mesto za delce v povprečju na 1600 km2, v Sloveniji pa na 1300 km2 površine ozemlja. Merilna mesta so v Sloveniji in tudi v EU večinoma umeščena v večjih urb