Skaggs, ki “terorizira” medije že več kot 50 let, obiskal Ljubljano

Skaggs, ki “terorizira” medije že več kot 50 let, obiskal Ljubljano

Na povabilo zavoda Aksioma, Kina Šiška in FDV se v Ljubljani mudi ameriški satirični umetnik Joey Skaggs, ki že več kot 50 let izrablja medije, da opozarja na pomembna družbena vprašanja. S svojimi neškodljivimi medijskimi potegavščinami si je prislužil grožnje s tožbami, vsa pa ustvarja z namenom, da bi potrkal na vest oblasti in posameznikov. "Nikoli ne verjemite v to, kar preberete ali vidite," je moto leta 1945 rojenega Skaggsa, ki je potegnil za nos že vse velike medije, kot so NBC, CNN, BBC, Washington Post ali New York Times, z zgodbo o Matjažu Roglju kot svetovnem prvaku v računalništvu pa si je leta 2001 privoščil tudi slovenska sredstva javnega obveščanja. Skaggs trdi, da je medijem včasih zgodba pomembnejša od resnice. To je ena od plasti, ki jih razkriva s svojimi skrbno načrtovanimi potegavščinami, v katerih se norčuje iz javnih osebnosti, korporacij, splošnih prepričanj. Te izvede v treh korakih: najprej angažira prostovoljce, da jo odigrajo, nato opazuje oidzive in interpretacije medijev, nazadnje razkrije resnico. Za svoje izmišljene zgodbe, kot so, da je iz ščurkov pridobil vitamin za zdravljenje bolezni vsega sveta, da mehkužcu grozi izumrtje zaradi potreb po afrodiziaku ali da je na deski jadral od Havajev do Kalifornije, je ustvaril vrsto oseb in pri tem uporabil tradicionalne oglaševalske in piarovske pristope. Robert Balen Nekatere od svojih šal je danes predstavil študentom Fakultete za družbene vede. Če hočeš pridobiti pozornost medijev, moraš priti v njihovo srčiko, je povedal Skaggs, ki je študiral umetnost in oblikovanje. Potegavščine izrablja za to, da bi potrkal na vest oblasti in posameznikov: "Moj cilj je ‘aha‘, ne ‘ha ha‘." Namen konceptualnega umetnika namreč je, da bi se ljudje ob takšnih šalah vprašali, kdo so, v kaj verjamejo in od kod izhajajo njihova prepričanja. Vprašanje, ki bi se ob objavi takšnih potegavščin moralo pojaviti, pa je tudi, kaj bi mediji morali objaviti namesto tega "sranja", je izpostavil konceptualni umetni

Na povabilo zavoda Aksioma, Kina Šiška in FDV se v Ljubljani mudi ameriški satirični umetnik Joey Skaggs, ki že več kot 50 let izrablja medije, da opozarja na pomembna družbena vprašanja. S svojimi neškodljivimi medijskimi potegavščinami si je prislužil grožnje s tožbami, vsa pa ustvarja z namenom, da bi potrkal na vest oblasti in posameznikov. “Nikoli ne verjemite v to, kar preberete ali vidite,” je moto leta 1945 rojenega Skaggsa, ki je potegnil za nos že vse velike medije, kot so NBC, CNN, BBC, Washington Post ali New York Times, z zgodbo o Matjažu Roglju kot svetovnem prvaku v računalništvu pa si je leta 2001 privoščil tudi slovenska sredstva javnega obveščanja. Skaggs trdi, da je medijem včasih zgodba pomembnejša od resnice. To je ena od plasti, ki jih razkriva s svojimi skrbno načrtovanimi potegavščinami, v katerih se norčuje iz javnih osebnosti, korporacij, splošnih prepričanj. Te izvede v treh korakih: najprej angažira prostovoljce, da jo odigrajo, nato opazuje oidzive in interpretacije medijev, nazadnje razkrije resnico. Za svoje izmišljene zgodbe, kot so, da je iz ščurkov pridobil vitamin za zdravljenje bolezni vsega sveta, da mehkužcu grozi izumrtje zaradi potreb po afrodiziaku ali da je na deski jadral od Havajev do Kalifornije, je ustvaril vrsto oseb in pri tem uporabil tradicionalne oglaševalske in piarovske pristope. Robert Balen Nekatere od svojih šal je danes predstavil študentom Fakultete za družbene vede. Če hočeš pridobiti pozornost medijev, moraš priti v njihovo srčiko, je povedal Skaggs, ki je študiral umetnost in oblikovanje. Potegavščine izrablja za to, da bi potrkal na vest oblasti in posameznikov: “Moj cilj je ‘aha‘, ne ‘ha ha‘.” Namen konceptualnega umetnika namreč je, da bi se ljudje ob takšnih šalah vprašali, kdo so, v kaj verjamejo in od kod izhajajo njihova prepričanja. Vprašanje, ki bi se ob objavi takšnih potegavščin moralo pojaviti, pa je tudi, kaj bi mediji morali objaviti namesto tega “sranja”, je izpostavil konceptualni umetni

Scroll to top
Skip to content