Kot je na današnji slovesnosti v Škofji Loki dejal župan, so danes le še formalizirali tisto, kar je bilo že sklenjeno v Adis Abebi, kjer je decembra lani zasedal medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine. “Vpis na Unescov seznam je velik poklon naši kulturi, ne le loški ampak celotni slovenski,” je izpostavil Ješe.
Po drugi strani pa je to tudi obveza. “Prepričan sem, da ta nahrbtnik ne bo pretežak. Že dolgo ga nosimo. Tako bo Škofjeloški pasijon še bolj uspeval in združeval ne le Slovence ampak tudi pasijonska mesta,” je dejal Ješe in spomnil, da je Škofjeloški pasijon ne le prvi vpis slovenske nesnovne dediščine v Unescovo zaščito, temveč tudi vpis prvega pasijona v ta register.
“Škofja Loka ima bogato tradicijo, ne samo pasijona. To je zagotovo popotnica, da boste z znamko, ki je bila pridobljena, znali uspešno in trajno tudi trgovati, predvsem pa ohranjati dediščino, ki nam je bila zaupana,” je Škofjeločane nagovorila Damjana Pečnik. Prepričana je, da je Unescova znamka priložnost za promocijo in razvoj kulturnega turizma ne le v Škofji Loki temveč tudi v širši regiji.
V primeru, da se Škofjeloški pasijon ne bi več uprizarjal, bi ga lahko z Unescovega seznama zbrisali, za kar pa Damjana Pečnik verjame, da se ne bo zgodilo. Kot je poudarila, je zato ključno, da tradicija živi in se ohranja ter da se zagotovi kontinuiteta. Ješe je ob tem zagotovil, da se bo dediščina pasijona ne le ohranjala temveč še krepila.
Pasijonska uprizoritev na podlagi izvirnega besedila patra Romualda, nastalega med letoma 1715 in 1727, v Škofji Loki z več kot 1000 sodelujočimi poteka vsakih šest let. Po uprizoritvi leta 2015 sedaj potekajo različni povezani dogodki in prireditve, leta 2019 pa bo ustavljen odbor, ki se bo začel ukvarjati z uprizoritvijo leta 2021. Trenutno pripravljajo pasijonsko sobo na Mestnem trgu in pasijonsko pot, ki bo vključevala vsa prizorišča pasijona, zbirko v muzeju in kapucinski samostan.
Vsako leto organizirajo tudi Dneve Škofjeloškega pasijona. Letošnji so se začeli prav z današnjo slovesno podelitvijo certifikata, nadaljevali pa se bodo 24. marca s pasijonskim večerom in 31. marca z odprtjem razstav. Nato bodo 8. in 22. aprila sledile še pasijonske delavnice in Romualdov dan.
Pečnikova je prepričana, da šestletni trud za vpis Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam, ki se je na koncu vendarle uspešno končal, predstavlja pomembno izkušnjo za vse podobne poskuse. “To je zagotovo dokaz, da lokalna skupnost, država, stroka, diplomacija in ogromno entuziastov, ki uresničujejo idejo pasijona, lahko skupaj premikajo tudi gore,” je povedala Damjana Pečnik.
Hkrati je prepričana, da je to tudi dokaz, da “znamo in zmoremo ter da imamo široko paleto kulturne nesnovne dediščine, ki jo je potrebno ohranjati, varovati in deliti s svetom”. Pričakuje, da se bo kot naslednja enota na seznam vpisalo ptujsko kurentovanje. Naslednja nominacija pa bo klekljanje čipk.
