Severna Italija je bila eno najhuje prizadetih območij v pandemiji covida-19. Čeprav se je veliko pozornosti posvečalo fizičnemu zdravju zaposlenih v prvih bojnih linijah, se je le malo študij osredotočilo na duševno dobrobit medicinskih sester in drugih zaposlenih v domovih za starejše, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Raziskovalci v Italiji in Veliki Britaniji so anketirali več kot tisoč zaposlenih v domovih za starejše, da so preverili njihovo raven stresa in tesnobe po mesecih dela z bolnimi oskrbovanci. Ugotovili so, da 43 odstotkov vprašanih trpi za tesnobo ali posttravmatskim stresom. Ena od raziskovalk Elena Rusconi je za AFP opozorila, da so zaradi resnosti razmer pričakovali višjo raven prisotnosti stresa in tesnobe, ne pa tako visoko.
Avtorji raziskave, ki so jo objavili v znanstveni reviji Royal Society Open Science, opozarjajo, da so bili zaposleni v domovih za starejše podvrženi zelo težkim pogojem. V nasprotju z zaposlenimi v zdravstvu namreč zaposleni v domovih spletejo tesne vezi z oskrbovanci, zaradi česar so čustveno bolj prizadeti, če oskrbovanci zbolijo ali umrejo. Obenem so morali komunicirati s svojci, ki niso smeli na obiske.
Zaposleni v domovih so se pritoževali tudi nad pomanjkanjem zaščitne opreme in higienskih pripomočkov.
Rusconijeva je opozorila, da so vlade in družbe med pandemijo pogosto spregledale zaposlene v domovih za starejše. “Ukvarjajo se z delom družbe, o katerem ne želimo razmišljati preveč, morda zaradi občutka krivde,” je še povedala o zaposlenih v domovih za starejše.
