“V času, ko se Dravske elektrarne Maribor pripravljajo na izgradnjo ribje steze za omogočanje prehoda vodnega življa iz struge Drave za jezom v Markovcih v Ptujsko jezero, je čas, da razmislimo tudi o revitalizaciji potoka Krčna voda, ki ga najdemo med breško in Turniško studenčnico, mnogi pa zanj niti ne vedo več,” poziva Anton Korošec, videmski rojak, danes živi v Mariboru, ki se domače pokrajine, danes jo varuje Natura 2000, spominja prav po vodi in nekdanji biotski raznovrstnosti. Naravno bogastvo, ki propada “Danes je od tistega naravnega bogastva iz moje mladosti, ki sva jo delila s pisateljem in novinarjem Francetom Forstneričem, ostalo resnično malo. Po tej naši pokrajini vodi kulturno-turistična Srakačeva pot, poimenovana po Forstneričevem literarnem delu, v resnici je ta svet močno degradiran.V preteklosti so ga osiromašile gradnja farme v Dražencih, Ptujskega jezera, regulacija Polskave, svoje so naredile obsežne melioracije, vse to je uničilo nekdaj bogato in pestro živalsko in rastlinsko raznovrstnost,” razlaga Korošec med sprehodom ob strugi Krčne vode. “Iz mozaika njiv, travnikov, jelševih gozdičkov in zamočvirjenih brežin Krčne vode je ostal le kake tri kilometre dolg in 20 do 40 metrov širok pas brežin nekdanjega potoka, ki je dobival vodo iz posameznih izvirov podtalnice. Krčna voda se pod ribogojnico Berlek izliva v Turniško studenčnico, malo nižje, tam pri Vidmu, se jima pridruži še Breška studenčnica in skupaj se po dobrih štirih kilometrih izlivajo v reko Dravinjo, ta pa se kmalu zatem zliva v staro strugo Drave,” opisuje Korošec, ki je prepričan, da bi bilo mogoče Krčno vodo rešiti že z nekaj dobre volje. Nekaj sto metrov povezave “Krčna voda je danes mrtev potok, v njem ni več življenja, včasih pa je bilo v njem polno rib pa žab, tod so gnezdile ptice, zaradi intenzivnega kmetovanja in ker je vode v potoku vse manj, je ta vse bolj onesnažena, struga je zamuljena. Najprej bi bilo treba poskrbeti za tovrstno očiščenje, potem pa iz Ptujskega jez
