Visoka predstavnica za nasledstvo bo originale sporazumov prevzela v imenu vlade, postali pa bodo del arhiva zunanjega ministrstva. Ob predaji se bo Slovenija dogovorila tudi o prevzemu naslednje skupine arhivskega gradiva, so za STA povedali v pisarni visoke predstavnice.
Seznam 43 mednarodnih sporazumov je srbski zunanji minister Ivica Dačić slovenskemu kolegu Karlu Erjavcu izročil na dvostranskem srečanju v okviru skupnega zasedanja vlad 24. oktobra letos. Ministra sta se takrat dogovorila, da bo predaja opravljena v kratkem.
V skupini sporazumov, ki jih bo Slovenija prevzela v torek, so predvsem tehnični sporazumi, ki urejajo promet, mejo in druga vprašanja z Italijo in Avstrijo.
Med drugim gre za sporazuma o ureditvi obmejnega prometa med FNRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1954 in 1967, konvencijo med vlado FNRJ in avstrijsko vlado o obnovi, skrbi in vzdrževanju mejnih kamnov in ostalih mejnih oznak na državni jugoslovansko-avstrijski meji iz leta 1958 ter sporazum med SFRJ in Italijo o oskrbi občine Gorica z vodo iz leta 1979.
Kot so pri tem izpostavili v pisarni visoke predstavnice, so vprašanja državnega ozemlja in državne meje ključna in opredeljujoča za vsako državo, zato je hramba originalov mednarodnih sporazumov, ki pokrivajo ta vprašanja, izrednega pomena za Slovenijo.
Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki so ga 29. junija 2001 na Dunaju podpisale vse države naslednice, v več členih in prilogi D določa ključ, po katerem preidejo arhivi nekdanjih zveznih republik in državni arhivi SFRJ na posamezne države naslednice. Sporazum, ki je po ratifikaciji v vseh petih državah naslednicah stopil v veljavo junija 2014, prav tako določa, pod kakšnimi pogoji postanejo arhivi skupna dediščina.
Sporazum določa, da se državi naslednici vrnejo republiški in drugi arhivi, če so bili premeščeni iz republike, ki so ji pripadali, ali če so bili državni arhivi SFRJ premeščeni z njihove prvotne lokacije (t. i. načelo provenience).
Na državo naslednico preide tudi del državnih arhivov SFRJ, potreben za normalno upravljanje ozemlja (t. i. načelo funkcionalne pertinence).
Na državo naslednico preide tudi del državnih arhivov SFRJ, ki se nanaša neposredno na njeno ozemlje, ki je bil izdelan ali sprejet na njenem ozemlju ali sestoji iz pogodb, katerih depozitar je bila SFRJ, in se nanaša samo na ozemlje te naslednice oz. na ustanove, ki imajo v njej sedež.
Sloveniji pripadajo tudi tisti mednarodni sporazumi, katerih depozitar je bila SFRJ, in se nanašajo samo na zadeve v zvezi z ozemljem Republike Slovenije ali na ustanove, ki imajo sedež na njenem ozemlju (t. i. radicirani mednarodni sporazumi).
Slovenija je sicer že 31. maja 2006 takratni Srbiji in Črni gori posredovala seznam arhivskih fondov arhivskega gradiva, ki v originalu ali kopiji pripada Sloveniji v skladu s sporazumom o nasledstvu. Na ta zahtevek ni prejela odgovora.
Srbiji je nato 17. aprila lani predala prečiščen seznam 129 radiciranih mednarodnih sporazumov, ki ji pripadajo v originalu. Predstavniki arhiva slovenskega zunanjega ministrstva so novembra lani in aprila letos opravili pregled teh mednarodnih pogodb v Beogradu.
Sporazum v prilogi D sicer ob delitvi podrobno ureja tudi vprašanje kopiranja in dostopa do državnih arhivov nekdanje SFRJ. Predvideva prost in neoviran dostop do njih. Dostop do arhivov SFRJ v Beogradu (Arhiv Jugoslavije, diplomatski arhiv zunanjega ministrstva Srbije) se sicer izboljšuje, še vedno pa so problemi z dostopom do gradiv nekdanjih vojaško-obveščevalnih služb, vojnega arhiva ter arhiva NBJ, centralne banke SFRJ, ki ostajajo v srbskih ustanovah. Dostop do arhivov je sicer pomemben tudi za razdelitev drugega premoženja v okviru sporazuma o nasledstvu.
Na pobudo Slovenije se pripravlja tudi digitalizacija skupnih arhivov SFRJ.
