Zakonik zagotavlja tudi višje standarde komunikacijskih storitev, vključno z učinkovitejšimi in dostopnejšimi komunikacijami v sili. Poleg tega bodo pravila, ki spodbujajo naložbe v zelo visokozmogljiva omrežja, in večja regulativna predvidljivost koristila operaterjem, kar bo zagotovilo inovativnejše digitalne storitve in infrastrukture, poudarjajo v Bruslju.

Rok za prenos zakonika v nacionalno zakonodajo je bil 21. december 2020. Do zdaj so o tem, da so sprejele vse potrebne ukrepe za prenos direktive, komisijo obvestile le Grčija, Madžarska in Finska. Vse preostale članice, tudi Slovenija, pa tega še niso storile, zato jim je komisija poslala uradni opomin, v katerem jih je pozvala, naj sprejmejo in priglasijo ustrezne ukrepe. Članice imajo za odgovor na voljo dva meseca.

Če se države v predpisanem roku ne bodo ustrezno odzvale, lahko komisija pošlje drugi opomin, ki mu v Bruslju rečejo obrazloženo mnenje. Če še ta ne zaleže, pa lahko zadevo preda Sodišču EU in zahteva finančno kazen za kršiteljico.

Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah je začel veljati decembra 2018. Članice so imele dve leti časa, da ga ustrezno prenesejo v nacionalno zakonodajo. To je po navedbah komisije osrednji zakonodajni akt za uresničitev evropske gigabitne družbe ter zagotovitev polne udeležbe vseh državljank in državljanov EU v digitalnem gospodarstvu in družbi.