Omenjeni rezultat Slovenijo uvršča v zgodnjo polovico držav Sveta Evrope z najmanj primeri pred ESČP. Glavnino primerov predstavljajo zadeve, povezane z Ljubljansko banko in poplačilom starih deviznih vlog.

Slovenija je sicer s sprejemom zakona o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 uspešno izvršila sodbo, kar je potrdilo ESČP v primeru Hodžić. ESČP je posledično izbrisalo več kot 1.000 čakajočih primerov pred tem sodiščem.

Drugi primer, zaradi katerega je bilo veliko število čakajočih pritožb pred ESČP, je bil primer pilotne sodbe Kurić v zadevi izbrisani. ESČP je z odločitvijo v zadevi Anastasov odločilo, da je shema za poplačilo odškodnine, ki jo je sprejela Slovenija z zakonom o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ustrezna. ESČP je v zvezi s tem primerom z liste čakajočih primerov črtal 212 tovrstnih zadev.

Sloveniji v zadnjih letih ni uspelo le zmanjšati števila primerov pred ESČP, ampak je bistveno zmanjšala tudi število neizvršenih sodb. Leta 2015 je tako imela Slovenija še 309 neizvršenih sodb, največ, kar 264 primerov, na račun pravice do kršenja pravice do sojenja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva. ESČP je namreč v letih 2006 in 2007 na podlagi skoraj identičnih enostavnih vlog odvetnikov kar po tekočem traku izdajalo sodbe proti Sloveniji. Samo v letu 2006 je ESČP izdal kar 179 tovrstnih sodb.

Sloveniji je s sprejetimi zakonodajnimi, organizacijskimi, informacijskimi in drugimi ukrepi uspelo odpraviti sodne zaostanke in s tem zagotoviti dostop do sojenja v razumnem roku, so poudarili na ministrstvu. Odbor ministrov Sveta Evrope, ki je namenjen nadzoru nad implementacijo sodb ESČP, je decembra 2016 izdal končno resolucijo, s katero je ustavil nadzor nad izvrševanjem sodb iz skupine Lukenda. Na zadnji dan lanskega leta je imela Slovenija le še 50 sodb, ki so v postopku izvrševanja.

Sloveniji je v zadnjih letih pred ESČP uspelo popraviti negativno sliko iz preteklosti. To pa ni stvar, ki bi se zgodila sama od sebe, ampak je rezultat sistematičnega dela številnih organov, so navedli na ministrstvu.

Slovenija je v skoraj 25 letih članstva v organizaciji Sveta Evrope, skozi primere pred ESČP, prehodila težko pot tranzicije. Pilotni primeri, kot so izbrisani, Lukenda in devizni varčevalci Ljubljanske banke, so posledica te tranzicije. Kot so navedli na ministrstvu, bi brez sodb ESČP ta vprašanja verjetno še danes ostala nerešena.

Čeprav se Slovenija ni vedno mogla strinjati s sodbami ESČP, pa dosledno spoštuje načelo vladavine prava in dokončne sodbe polno izvršuje, so še zatrdili.