V Ljubljani, torej glavnem mestu države članice EU, ki ne slovi po svojem proaktivnem delovanju znotraj evropske integracije, se rojeva smel poskus sprožitve evropskega ustavodajnega procesa. Skupina ustavnopravnih zanesenjakov na čelu z dr. Petrom Jambrekom je že lani aprila predstavila osnutek nove ustave EU. Predlog ustave je bil spisan na vsega 63 straneh, skupaj s prilogami, šteje pa 205 členov. Zaenkrat osnutek obstaja le v angleščini in še ni bil preveden v slovenščino, zato slovenski državljani nimajo možnosti, da bi se z njim seznanili, če bi to želel narediti v svojem materinem jeziku. Predlog besedila je sicer daljnosežen in predvideva izvolitev predsednika EU na splošnih volitvah, ustanovitev dvodomnega parlamenta in skupno evropsko vojsko. Dobrega pol leta po predstavitvi slovenski osnutek ustave dobiva pospešek na najvišji politični ravni v Sloveniji. V predsedniški palači so se pri predsedniku republike Borutu Pahorju zbrali ustavnopravni zanesenjaki, literati in filozofi. Svečano so podpisali Ljubljansko pobudo za začetek postopka za sprejem nove ustave EU, ki vključuje tudi osnutek nove ustave. Pobudo so poleg Pahorja in Jambreka podpisali še nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tine Hribar in Niko Grafenauer ter profesor evropskega prava Matej Avbelj. Trije pravniki, ter po en literat, pesnik in filozof so namreč po kriteriju evropske ustavnopravne avtoritete Roberta Badinterja idealna kombinacija za napisat kvalitetno ustavo, je dejal Jambrek. Ideja za pripravo osnutka je po Petričevih besedah nastala med enim izmed sprehodov in pogovorov, ki sta jih imela z Jambrekom, samo besedilo pa je oblikoval Jambrek. Po njegovih besedah je glavni moto osnutka predloga ustave ta, da je lahko EU zgolj uravnotežena unija nacionalnih držav, njihovih civilnih družb in tržnih gospodarstev. Pri tem je pomembno zagotavljanje svobode znotraj EU in varnosti za EU ter pravičnos