Nemško predsedstvo je namreč z Evropskim parlamentom izpogajalo kompromis, ki predvideva pogojevanje koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, ki po Janševem mnenju spodkopava julijski dogovor voditeljev držav članic, pojasnjuje časnik. Ob tem omenja tudi navedbe slovenskega premierja iz pisma, da “diskrecijskih mehanizmov, ki ne temeljijo na neodvisni presoji, ampak na politično motiviranih kriterijih, ne moremo imenovati ‘vladavina prava'”. Omenja tudi zapis, da pogodba o Evropski uniji ne dovoljuje diskriminacije nobene države članice na politično zahtevo druge članice ali katere koli evropske institucije.
“Te izjave imajo še posebej veliko težo, ker bo Slovenija od sredine leta 2021 pol leta predsedovala Svetu EU in je že zdaj del t.i. tria predsedujočih z Nemčijo in Portugalsko,” piše časnik. Ob tem ocenjuje, da so Janševi očitki megleni in zavajajoči. “Prav tako ne ustrezajo stališčem, ki jih je Slovenija zastopala doslej,” poudarja.
V skladu z izpogajanim kompromisom morajo o sankcijah proti članici, ki ne spoštuje vladavine prava, države članice odločiti s kvalificirano večino, kar pomeni 14 članic s skupno najmanj 65 odstotki prebivalstva EU, kar je po pisanju časnika v praksi visok prag. FAZ ob tem navaja še Janševo izjavo, da vladavina prava po definiciji pomeni, da o sporih odloča neodvisno sodišče in ne politična večina ali katera koli institucija.
A kot spomni časnik, so se voditelji julija po štirih dneh pogajanj odločili prav za to, da Evropska komisija v primeru kršitev predlaga ukrepe, od katerih bo Svet EU odločal s kvalificirano večino. Evropski parlament pa pri tem nima nobene vloge, še piše. Dodaja, da Janša vzbuja napačen vtis o pomembni vlogi parlamenta pri tem, ko evropskim poslancem očita dvojna merila.
Neodvisna sodna instanca pride v poštev šele po odločitvi Sveta. To je v današnjem odzivu za FAZ izpostavil tudi predsednik politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber. “Sodišče bi lahko sankcije zavrnilo z začasno odredbo. V vsakem primeru pa bo sodišče na koncu odločalo, ali so sankcije v skladu z zakonodajo,” se je na Janševo pismo še odzval Weber. Povedal je še, da se slovenski premier ni pogovarjal z njim, čeprav je v isti politični družini.
Časnik še omenja, da se je Janša v sporu v EPP glede izključitve stranke Fidesz pogosto postavil na stran madžarskega premierja Viktorja Orbana. Zdaj imajo njegove poteze še večjo težo, ker od pomladi znova vodi vlado, piše FAZ in dodaja, da je Orbanov veto na ključna dela svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo obudil razpravo o izključitvi Fidesza.
