V začetku tega tedna je Evropsko sodišče za človekove pravice izdalo novo obsodilno sodbo zoper Slovenijo. Kršitev pravice so poštenega sojenja bo državo stalo 15 tisoč evrov. Izvirni greh, ki se je končal s postopkom pred sodiščem v Strasbourgu, je star že več kot desetletje. Silvo Cerovšek in Štefan Božičnik sta bila v dveh ločenih postopkih obsojena zaradi tatvine. V gozdu, ki ni bil njuna last, sta sekala in odvažala les. Prvi se je sicer na sodišču zagovarjal, da je sekal drva, ki so bila bodisi označena za sečnjo ali so bila napadena s strani lubadarjev. Pa tudi, da je to počel v svojem gozdu. Drugi obtoženi pa, da je mislil, da seka v svojem gozdu, saj mu je meje pokazal eden od sosedov, sam pa ni imel razloga, da mu ne bi verjel. Obema obtoženima je sodila ista sodnica. Oba je spoznala za kriva. Prvemu je junija 2007 izrekla kazen šest mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Pa tudi, da mora lastniku vrniti enako količino lesa, kot ga je odpeljal, ali plačati dobrih dva tisoč evrov odškodnine. Junija 2007 pa je drugemu obtoženemu izrekla obsodilno sodbo in pogojno kazen sedmih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let, lastniku pa bi obsojeni moral plačati tudi slabih tisoč evrov odškodnine. Oba obtožena sta napovedala, da se bosta zoper sodbo pritožila, kar je pomenilo, da mora sodnica svojo odločitev v obeh primerih tudi pisno utemeljiti. Toda sodnica se je kmalu nato upokojila, spisi obeh omenjenih primerov pa so se izgubili. Šele leta 2010 je sodišče spise znova našlo. Nato sta sodnika – vsakemu je bil dodeljen en primer – zgolj po pregledu spisa napisala pisne sodbe, četudi v sojenju nista sodelovala, kajti sodila je sodnica posameznica. Oba obtožena, ki sta torej pisni sodbi prejela šele tri leta potem, ko jim je bila ta ustno izročena, sta se na sodbi pritožila, oba med drugim opozarjala tudi na dejstvo, da je sodbo napisal drug sodnik, ne pa tisti, ki jo je izrekel. A ljubljansko višje sodišče je njuni pritožbi zavrnilo, prav tako p
