Indeks je letos v Sloveniji pokazal zmeren napredek, saj se je dvignil s 84,27 na 84,32 točke. Država je najbolj napredovala na področju osebne varnosti, najmanj pa na področju osebnih pravic ter strpnosti in vključevanja, so sporočili iz Deloitta.
Najboljši rezultat je Slovenija dosegla na področju osnovnih človekovih potreb. V okviru zagotavljanja prehrane in osnovnega zdravstvenega varstva ter vode in sanitarij je namreč zabeležila rezultat nad 99 (99,41 oz. 99,15 točke). Glede na primerljive države – Češko, Estonijo, Poljsko, Slovaško, Hrvaško, Litvo, Madžarsko in Latvijo – je dober rezultat v tej kategoriji po navedbah Deloitta pričakovan.
Slabše rezultate omenjena skupina držav, vključno s Slovenijo, beleži na področju zdravja in dobrega počutja, je pa Slovenija na tem področju zabeležila precejšen napredek. Vrednost indeksa za to kategorijo se je zvišala s 65,82 na 76,31, vendar velik problem ostaja predvsem stopnja samomorilnosti. Nekoliko se je izboljšalo tudi stanje na področju dostopa do osnovnega znanja, dostopa do informacij in komunikacij ter kakovosti okolja.
Najslabši rezultat je Slovenija dosegla na področju priložnosti. Kljub temu da je Slovenija glede na lansko leto nazadovala na področju osebnih pravic (z 90,90 na 79,87 točke) ter strpnosti in vključevanja (s 67,83 na 63,76 točke), je zaradi velikega poslabšanja stanja v drugih primerljivih državah dosegla nadpovprečen rezultat (izjema je kazalnik, ki meri strpnost do priseljencev kjer se je rezultat poslabšal).
Indeks države razporeja v šest skupin. Slovenija se uvršča v drugo najboljšo skupino, torej med države z visokim družbenim napredkom, kamor spadajo med drugim tudi ZDA (86,43 točke), Francija (85,92 točke), Belgija (87,15 točke) in Japonska (86,44 točke).
V skupini držav z najvišjim družbenim napredkom je najvišje mesto zasedla Danska z 90,57 točkami, sledita ji Finska (90,53 točke) in Islandija (90,27 točke). V skupini držav, ki beležijo zelo nizek družbeni napredek, pa najmanj točk dosegajo Čad (35,69 točke), Afganistan (35,66 točke) in Srednjeafriška Republika (28,38 točke).
Med državami EU so se z izjemo Bolgarije (41. mesto) in Romunije (44. mesto) vse uvrstile relativno visoko. Članice, ki so se EU pridružile po letu 2004, so v preteklosti dosegle znatne stopnje družbenega napredka, kljub temu pa je razkorak med njimi in starimi članicami še vedno opazen. “Največje razlike so na področju strpnosti in vključevanja, kar je zlasti posledica negativnih trendov v državah, kot so Madžarska, Latvija in Poljska”, še ugotavlja Čufer Klep.
Indeks družbenega napredka je raziskava o družbenem napredku posameznih držav na globalni ravni, ki uspeh družb meri izključno z uporabo nefinančnih kazalnikov. Gospodarske rezultate (rast BDP) postavlja ob bok kazalnikom, ki zadevajo družbene potrebe posameznikov. Indeks opredeljuje družbeni napredek kot sposobnost družbe, da izpolnjuje osnovne človekove potrebe svojih državljanov, vzpostavi gradnike, ki državljanom in skupnostim omogočajo, da izboljšajo in ohranjajo kakovost življenja, ter ustvarja pogoje za posameznike, da dosežejo svoj poln potencial.
