Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je danes poudarila, da mora ena glavnih prioritet postati ta, da “ne hodimo v službo bolni. To je odgovorno do nas in drugih”.
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je ob tem poudaril, da so preventivni ukrepi, kot je nošenje zaščitne maske, ohranjanje razdalje in razkuževanje rok, tako v gospodarstvu kot tudi v vsakdanjem življenju “naša nova realnost. Brez tega ni mogoče gnati gospodarstva naprej in zmanjšati škode,” je opomnil.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič pa je izpostavila, da morajo delodajalci skupaj s strokovnjaki medicine dela in varnosti pri delu revidirajo hišne ocene tveganja in vključiti tudi novi koronavirus. “Treba je določiti ukrepe, ki preprečujejo širjenje okužbe, in omogočajo, da bi se delavci na delovnem mestu počutili varne,” je dejala Ribičeva.
V Sloveniji je zaposlenih več kot 800.000 ljudi, ki v delovnih okoljih preživijo vsaj osem ur, zato lahko pri njih do okužbe pride še lažje kot sicer. Bliža se tudi zima, ki prenos okužb še pospeši, je danes opozorila predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Metoda Dodič Fikfak.
Študije po prvem valu epidemije so po besedah Dodič Fikfakove pokazale, da so prizadeti predvsem proizvodnja, industrija gradbeništva in trgovine. Pri tem do okužb prihaja tudi preko predmeta, ki ga obdeluje več delavcev. Pokazale so tudi, da več kot 10 odstotkov delavcev, ki so se po prvem valu vrnili na delo, trpi za posttravmatsko stresno motnjo, ki pa se ni pojavila tam, kjer so imeli dobro organizirano preventivo in kjer so pri tem sodelovati tudi delavci. Zato je po njenem pomembno, da v podjetjih poskrbijo za primerne preventivne ukrepe, kot tudi, da pri njih sodelujejo delavci, ki morajo tudi razumeti, kako se morajo obnašati.
Tako kot Ribičeva je tudi Dodič Fikfakova podjetja pozvala, naj se pri pripravi zaščitnih ukrepov posvetujejo s svojim specialistom medicine dela ali varnostnim inženirjem, ki bosta pomagala s konkretnimi nasveti. Hkrati so na inštitutu za medicino dela vzpostavili telefonsko številko, na katero bodo lahko poklicali specialisti medicine dela ali varnostni inženirji, če se bodo soočili z zagato, kako rešiti posamezni primer. V primeru hujše zagate se lahko povežejo tudi s specialisti na NIJZ.
Inštitut je s pomočjo GZS posnel tudi 12 primerov dobrih praks zaščite v podjetjih v Sloveniji, ki so dostopne na spletni strani GZS.
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je povedala, da v prvem valu epidemije zaradi dobrega preventivnega dela, kjer je pohvalila tako državne inštitucije kot podjetja in zaposlene, v nobenem od podjetij ni prišlo do večjega izbruha okužbe. Za morebitni drugi val pričakujejo, da bo treba ukrepe izvajati še naprej, a hkrati tudi upajo, da bodo ti taki, da bodo v čim manjši meri ovirali delo in življenje.
Zaradi epidemije je v zadnjih mesecih bruto domači proizvod v Sloveniji padel za tretjino, a to po besedah Sonje Šmuc “ni nič posebnega, saj je tako povsod v Evropi”. Za letos GZS pričakuje od 10- do 15-odstotni padec prodaje, kar pa je nekoliko manj kot so pričakovali. “Negotovost je še visoka, a so obeti boljši, saj indeks gospodarske klime raste, tudi optimizem se veča,” je dejala.
Tudi predsednik OZS Branko Meh je opozori, da se gospodarstvu obeta katastrofa, če bo treba znova zapirati državo. “V tem primeru bo več čakanja na delo, ampak se bodo vsi ti znašli na zavodu za zaposlovanje,” je dodal.
