Uradno naj bi bil cilj novele zakona zagotoviti boljšo organiziranost in fleksibilnejše delovanje policije, da se bo lahko učinkoviteje odzivala na vse varnostne izzive, so v sredo sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Ob tem dodajajo, da z novelo uresničujejo zahteve iz stavkovnega sporazuma, podpisanega maja letos. V obeh policijskih sindikatih spremembi zakona nasprotujejo.

Politični prevzem policije

Kot je pred sprejetjem zakona 20. oktobra trdil minister za notranje zadeve Aleš Hojs, tudi po noveli NPU ostaja popolnoma avtonomen pri odkrivanju in preiskavi kaznivih dejanj. Je pa odpravljena “samopostrežba” glede izbire, katere primere bo NPU preiskoval. Z novelo tako določajo način in postopke priprave kataloga tistih kaznivih dejanj, ki jih NPU mora preiskovati, pred tem pa ga morata potrdili direktor kriminalistične policije in generalni direktor policije.

Policisti po noveli v času delovnega razmerja ne smejo biti člani politične stranke in ne smejo opravljati funkcije nepoklicnega župana, podžupana ali občinskega svetnika.

Novost je tudi, da se v primeru vnovične zaposlitve nekdanjega policista v policiji daje možnost imenovanja v isto stopnjo naziva in uvrstitev v isti plačni razred, v katerega je sodil pred prenehanjem delovnega razmerja v policiji. Z zakonom urejajo tudi omejitev stavke policistov ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju.

Urejajo tudi varnostno preverjanje ponudnikov, strank in oseb za opravljanje dela za policijo ter natančneje določajo organizacijo pomožne policije.

V delu opozicije so ob sprejemanju novele nasprotovali predlaganim rešitvam, saj da bo lahko po spremembi zakona minister za notranje zadeve usmerjal policijske preiskave. Po njihovem mnenju bo novela povzročila dokončno politično podreditev NPU, da ta ne bo več avtonomen pri preiskovanju kaznivih dejanj, ter dokončen politični prevzem policije in čistko v njej.