“Potrdim lahko, da so naši organi pregona že pred časom aretirali dva tuja državljana in da vsi znaki kažejo na to, da pripadata tuji obveščevalni službi. Ravno zato je tožilstvo uvedlo predkazenski postopek, sodišče pa je odredilo pripor in uvedlo kazensko preiskavo,” je novinarjem dejal Benedejčič ob robu sprejema diplomatskega zbora na Brdu pri Kranju.
“V kolikor se izkaže, da gre dejansko za rusko vohunjenje bo to eden največjih uspehov slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) od njenega nastanka,” je poudaril. Dodal je, da so pri vsem tem sodelovali s partnerji, tako v zvezi Nato kot tudi v Evropski uniji.
Izpostavil je, da je v času ruske invazije na Ukrajino izredno pomembna enotnost zaveznic Nata in EU, ta enotnost pa se po njegovem kaže tudi skozi medsebojno zaupanje in skozi medsebojno izmenjavo podatkov.
“Tip obveščevalcev, ki naj bi deloval v Sloveniji, je sicer izredno težko odkriti. Gre namreč za tuje državljane, za uporabo različnih identitet in državljanstev,” je pojasnil.
Na vprašanje, zakaj ruskega veleposlanika ni bilo na diplomatskem zboru na Brdu pri Kranju, pa je odgovoril, da je že nekaj mesecev praksa med članicami zveze Nato in EU, da se ruskih diplomatov na takšne dogodke ne vabi.
Evropski poslanec in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za obrambo Klemen Grošelj je medtem na Brdu pri Kranju za medije dejal, da je Slovenija zaradi svoje lege vedno bila predmet relativno aktivne obveščevalne dejavnosti, še posebej v devetdesetih letih. “Glede na dogajanje v Ukrajini in v svetu se je očitno ta mreža, ki je delovala v devetdesetih letih, ponovno oblikovala,” je dejal.
Slovenijo in njeno okolico je označil za pomembno regijo, kjer je pretok informacij in ljudi dokaj neoviran. Slovenija pa je po njegovem mnenju v luči aktualnih geopolitičnih razmer ponovno postala vozlišče, kjer obveščevalne službe delujejo in izvajajo svoje aktivnosti.
Ocenil je, da sta bila ruska vohuna verjetno osredotočena na področje Zahodnega Balkana. “Vemo, da se tam dogajajo relativno pomembne zadeve in da sta verjetno imela s tega področja določeno vlogo zbiranja informacij, iskanja kontaktov in podobno,” je še dodal.
Aretacije vohunov sicer ni označil za največji uspeh Sove. “Osebno verjamem in trdim, da so največji uspehi obveščevalnih služb običajno tisti, ki niso poznani javnosti. Tukaj pa je novica prišla v javnost verjetno s premislekom in z določenim političnim ciljem,” je opozoril.
“Ta cilj bi lahko bil politično sporočilo našim partnerjem, da Slovenija lahko prepreči sovražno vohunsko dejavnost na svojem ozemlju. Slovenija se je že izkazala kot pomemben podpornik ukrajinskega boja, s tem pa se postavlja v določen krog ljudi, ki uživajo določeno stopnjo zaupanja med svojimi zavezniki,” je še dodal.
