Kot so sporočili iz Arsa, se okoli 90 odstotkov plazovnih nesreč zgodi, ko nekdo sproži plaz. Plazovi se največkrat zgodijo na pobočjih z naklonom med 30 in 45 stopinj. Do največ nesreč pa pride na osojnih legah. Ob tem na agenciji poudarjajo, da je za reševanje ključnih prvih 15 minut, saj je takrat od 80 do 90 odstotkov ponesrečencev še živih.

Snežne razmere lahko posameznik preveri na spletni strani, ki je bila pripravljena v okviru mednarodnega sodelovanja na projektu Crossrisk. Poleg tega pa na agenciji priporočajo tudi uporabo aplikaciji Varsom Regobs, s katero je mogoče zabeležiti lastna opažanja o snežnih razmerah, hkrati pa omogoča pregled opazovanja drugih.

Na previdnost v gorah v zimskih razmerah pa opozarja tudi gorski reševalec, alpinistični inštruktor in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi, s katerim je Zavarovalnica Generali v okviru pobude Najboljše ravnanje je tvoje ravnanje organizirala webinar. Po besedah gorskega reševalca je zdrs eden od najpogostejših vzrokov nesreč pozimi v gorah, pri vsakem vzponu se zato morata upoštevati varnost in težavnost. Dolgoročno in tik pred načrtovano turo pa je treba preveriti tudi vremenske razmere.

Pred odhodom na zimsko turo je po njegovih besedah treba poskrbeti za pravilno rabo gorske opreme, dobro pripravljenost, ustrezno znanje in izkušnje, primerna oblačila in ustrezno napolnjen nahrbtnik. Previdnost svetuje predvsem pri uporabi derez. Male derezice priporoča za sredogorje, medtem ko so za visokogorje primerne le 12-zobe dereze v kombinaciji s cepinom. Za še varnejši korak v gorah v času zimskih razmer pa priporoča tudi vključitev v katero od planinskih društev.