V soboto se bo nad Slovenijo na obrobju ciklonskega območja s središčem nad Tirenskim morjem okrepil dotok toplega in vlažnega zraka v višinah, zato meteorologi pričakujejo žled in poledico, so zapisali v Agenciji RS za okolje (Arso).

Meteorolog Andrej Velkavrh je ob tem zapisal, da se žled v Sloveniji pojavlja razmeroma pogosto, saj se pri nas srečujeta vpliva celine in Sredozemlja. Najpogosteje zajame območje na prehodu med Notranjsko in Primorsko ter Kočevsko, oziroma kraje vzhodno od grebena Javornikov, ki so nekakšna klimatska ločnica.

Poledica in žled nastajata, ko dež zmrzuje na tleh in na objektih, drevesih. Poudarja, da se lahko tekoča voda podhladi, kar pomeni ohladi pod ničlo, ne da bi zmrznila. To se lahko zgodi le v mirovanju in brez ostalih zunanjih motenj. Lahko se podhladijo dežne kaplje, ne more pa se to zgoditi v primeru tekoče vode. V laboratorijskih, idealnih razmerah se lahko voda sicer ohladi tudi pod -10 stopinj Celzija, ne da bi zmrznila.

V naravi ni idealnih pogojev, a se kapljice vseeno lahko ohladijo pod ničlo. Kapljice se najpogosteje podhladijo, ko se v zračni masi s temperaturo pod ničlo vrine plast toplejšega zraka s pozitivno temperaturo. Snežinke, ki padajo z vrhnjega dela oblaka skozi tako plast, se tam stalijo. Ko pa nadaljujejo svojo pot proti tlom, spet pridejo v spodnjo mrzlo plast, kjer se ohladijo, a ne zmrznejo, temveč se podhladijo, je zapisal Velkavrh in dodal, da je to poenostavljena razlaga.

Ko dežne kapljice potujejo skozi zrak je možno marsikaj. Lahko je topla plast tako debela, hladna plast pa pretanka, da se kapljice ne podhladijo. Če je mrzla plast dovolj debela, lahko kapljice zmrznejo in dobimo ledeni dež. Če pa je mrzla plast pretanka, se na snežinkah stalijo le skrajni deli kristalčkov in na tla pada zrnat sneg, zaobljene snežinke.

Ko podhlajene kapljice trčijo ob tla ali ob oviro, v trenutku zmrznejo, nabirati pa se začne ledena obloga. Ob rahlih padavinah lahko do poledice pride tudi, ko so tla zmrznjena, ko imajo predmeti temperaturo pod ničlo, kapljice pa niso podhlajene, ampak se ohladijo, ko pridejo v stik s hladnim predmetom. Ta proces pa je možen le krajši čas in ob rahlih padavinah, saj če je ‘toplega’ dežja več, nove kapljice postopno stalijo nastalo ledeno skorjo.

Pozimi, ko ozračje v navpični smeri ni vedno premešano in so inverzne plasti pogostejše, lahko taka topla plast v sicer mrzli zračni masi traja tudi več dni, če vremenske razmere vzdržujejo tako stanje. To se lahko dogaja ob vetrovnem striženju, ko pri tleh piha vzhodnik in dovaja mrzel zrak, višje pa ne premočan južni ali jugozahodni veter, s katerim doteka toplejši, so pojasnilo Velkavrha povzeli na Arsu.