Buren odziv javnosti je Beovićevo po njenih besedah presenetil, je pa pozive o odstopu sama “videla le po televiziji”, do nje pa take zahteve niso prišle.

Beovićeva je danes večkrat zatrdila, da je šlo pri omembi možnosti plačevanja bolnikov zgolj za eno od idej, ki jih tudi po elektronski pošti prejema zdravniška zbornica. “Vse take ideje morajo priti v eter, v razpravo, ljudje morajo biti za in proti in potem se stvari izkristalizirajo,” meni Beovićeva.

Predlogi po njenih besedah prihajajo tako od zdravnikov kot laikov, ki razmišljajo, kaj bi morali storiti, da bi tudi v Sloveniji dosegli tako visoko precepljenost, kot jo imajo v večini zahodnoevropskih držav. Tam imajo kljub velikim epidemičnim valovom v bolnišnicah tudi osemkrat manj hospitaliziranih, kot jih imamo v Sloveniji, opominja Beovićeva.

“Ne vem, če ste kdaj videli, kako od znotraj zgleda intenzivna terapija, ampak to je res trpljenje,” je poudarila. Sama je delala tudi v t. i. ambulanti za dolgi covid. Obravnavala je ljudi, ki so bili po njeni oceni mlajši od 50 let in se zaradi posledic po preboleli bolezni ne morejo vrniti na delovno mesto. Tako po njeni oceni ne bi bilo etično, če bi bila stroka tiho ob tako kritični situaciji, kot smo ji priča v zdravstvu zaradi covida-19.

Hkrati pa je dejala, da se včasih skupaj s kolegi zdravniki počuti osamljeno pri zagovarjanju zdravja vseh bolnikov, tako obolelih zaradi covida-19 kot vseh ostalih, ki zaradi epidemije nimajo dostopa do zdravstvene obravnave.

Predlogov in idej, kako dvigniti precepljenost, je torej več. Opomnila je, da se po Evropi razpravlja tudi o uvedbi obveznega cepljenja. Če se bodo Evropska unija in druge države odločile za obvezno cepljenje, Beovićeva pričakuje, da bo tudi v Sloveniji mogoče doseči konsenz o tej odločitvi.

Meni namreč, da bi morali o ključnem ukrepu, pa kakršenkoli že bo, najti širši konsenz, morda velike večine DZ ali celo večinske podpore, izražene na referendumu.