Cepljenje z AstraZeneco bi bilo mogoče po 12 tednih po prvem odmerku, izjemoma že prej, če bi bi to posamezniki iz različnih razlogov potrebovali. Je pa Beovićeva poudarila, da so raziskave pokazale, da pri cepivu AstraZenece cepljenje z drugim odmerkom po 12. tednu zagotavlja večjo zaščito.

Prebolevnikom še vedno priporočajo cepljenje le z enim odmerkom, in sicer po pol leta. Ker pa imajo številni težave s potovanjem v različne države, bi bilo zanje možno cepljenje kadarkoli in tudi z dvema odmerkoma, je pojasnila.

O t. i. tretjem, poživitvenem odmerku AstraZenece po besedah Beovićeve še ni nič dokončnega. Celo mnenje Svetovne zdravstvene organizacije govori v prid temu, da bi se s tretjim odmerkom še počakalo, je povedala.

Glede veljavnosti potrdila o prebolelem covidu-19 v drugih državah je Beovićeva dejala, da si vsaka država zaenkrat postavlja svoje pogoje. Pričakuje pa t. i. digitalno zeleno potrdilo, ki bo poenotilo pogoje za prehod meje, pri čemer upa, da bodo ti pogoji strokovno smiselni.

Beovićeva je ob tem komentirala tudi precepljenost v Sloveniji, ki v nobeni starostni skupini še ni presegla 70 odstotkov. Kot je dejala, je delež cepljenih, potreben za to, da se začne epidemija ustavljati, odvisen od tega, kako hitro se virus širi. Hitrost širjenja trenutno omejujejo tudi ukrepi. Če pa bi želeli te povsem ukiniti, bi morali po njenih besedah doseči precepljenost, ki bi upoštevala izključno naravno sposobnost širjenja virusa.

Sicer pa po torkovih podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor nad boleznimi (ECDC) za odraslo populacijo Slovenija po precepljenosti s prvim odmerkom le za nekaj odstotnih točk zaostaja za evropskim povprečjem. Slovenija je tako pri 32-odstotni precepljenosti, povprečje pa je 36 odstotkov. Delež cepljenih odraslih z drugim odmerkom pa je v Sloveniji 17-odstoten, medtem ko je evropsko povprečje 14 odstotkov. Beovićeva je ob siceršnjem odnosu do cepljenja v Sloveniji, denimo proti gripi, s takšnim deležem kar zadovoljna.

Je pa ponovno opozorila, da ob siceršnjem umirjanju epidemije še vedno vsak dan umirajo starostniki s covidom-19, tudi v 60. in 70. letih. To je manj od pričakovane življenjske dobe in to so nepotrebne smrti, je opomnila.

Potrdila je tudi, da je v jeseni ponovno pričakovati povečano število primerov okužb, a se nadeja, da bo stopnja precepljenosti vendarle tolikšna, da ne bo podobno tistemu iz lanske jeseni.