V okviru sprejetega svežnja ukrepov bo “solidarnostni” prispevek letos in naslednje leto obvezno plačan tako s strani zaposlenih kot tudi delodajalcev. Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) bo ta prispevek obračunala. Glede na izjavo ministra za delo Luko Meseca, naj bi znašal ta obvezni prispevek za delavce približno 0,3 odstotka dohodnine. Hkrati naj bi bili zneski približno izenačeni, in sicer bodo delodajalci prispevali tudi v sklad za obnovo Slovenije (sklad SOS). Finančni minister Klemen Boštjančič je povedal, da naj bi delodajalci prispevali 0,8 odstotka dobička pred davki.
Pozor, verjetno so se zmotili na novinarski konferenci…
Pojavljajo se špekulacije na spletu glede tega, ali gre za prispevek v višini 0,3 odstotka bruto plače, saj je bil na vladni novinarski konferenci omenjen prejšnji nikoli uresničen predlog za financiranje sanacije po potresu v Posočju, ki je predvideval tako visok prispevek. To bi lahko pomenilo, da bi bil prispevek bistveno višji. Minister Mesec je v oddaji 24ur omenjal prispevek v višini 0,3 odstotka dohodnine, medtem ko je finančni minister Boštjančič omenjal enako številko, ni pa pojasnil, kaj bi bila osnova za ta prispevek. Zmeda glede tega je precejšnja.
Obvezni prispevek bo plačan v dveh obrokih – eden letos in drugi prihodnje leto. Vendar ga posamezniki ne bodo direktno nakazovali, temveč bo Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) ta prispevek obračunala na podlagi deleža dohodnine. Glede na to, da se bo prispevek izračunal kot odstotek dohodnine, bo njegova višina odvisna od višine posameznikove plače. Kljub temu na vladi niso pojasnili, kakšen bo povprečni znesek tega prispevka.
Glede na razpoložljive podatke o dohodnini, ki jo lahko namenimo dobrodelnim in drugim organizacijam, bi en odstotek v povprečju znašal okoli 30 evrov. Če preračunamo na 0,3 odstotka, bi to za delavca s povprečno plačo pomenilo približno 10 evrov na leto.
Prispevku bi se mogoče lahko izognili z opravljanjem dveh “solidarnostnih” sobot, ene letos in druge prihodnje leto. V tem primeru bi se odpovedali plačilu za delo, delodajalci pa bi dohodek za ta dan namenili v sklad. Katera sobota bo “solidarnostna” bi se prostovoljno dogovorili podjetje in zaposleni.
