Beovićeva je vodenje Zdravniške zbornice Slovenije prevzela pred dobrim tednom, ko so ji novoizvoljeni poslanci na ustanovni seje skupščine soglasno potrdili mandat. Zdravnica, ki je slovenski javnosti postala znana predvsem kot zdaj že nekdanja vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, je v svojih načrtih za delo v štiriletnem mandatu zelo ambiciozna.

Zbornica mora po mnenju nove predsednice članom ponuditi več, jim pokazati, da obstaja. Cilj je, kot je izpostavila Beovićeva, da bo zbornica varnostna mreža ter da bo zdravnikom nudila pravno, socialno in psihološko pomoč v vseh možnih situacijah. “Moramo se odpreti in doseči, da je ob težavah zdravnikova prva misel stik z zbornico, ki mu lahko pomaga,” je dejala.

Ena od prvih zadev, ki se jih bo lotila nova ekipa, je prenova statuta za lažji potek volitev. Kot je spomnila, so v preteklosti zaradi nedoseganja volilnega kvoruma že morali ponavljati volitve, to pa omejuje delo zbornice.

Meni tudi, da je znotraj zbornice treba urediti položaj zobozdravnikov, da bo avtonomen, kot to potrebujejo. Glede težnje dela zobozdravništva po odcepitvi oz. oblikovanju svoje zbornice Beovićeva odgovarja, da je to njihova odločitev. “Najbrž pa je tudi za njih dobro, da so del večje institucije, ki njihove interese zastopa navzen,” je dodala.

Napovedala je tudi krepitev javne podobe zdravnikov. Po njenih oceni sta v slovenski javnosti dva skrajna pogleda na zdravništvo: “Po eni strani se zdravniški poklic v javnosti glorificira, po drugi strani pa smo označeni za zaslužkarje.” Kot pravi, je treba z odprto komunikacijo doseči, da se zdravnike “razume kot normalne ljudi, ki se pač spoznamo na medicino in jo opravljamo s poslanstvom v dobro človeka”.

Prav tako ugotavlja, da ima tudi politika večkrat svoje interese, kako prikazati zdravništvo. “Vendarle smo ljudje, ki nekako štrlimo ven. Rešujemo ljudi v stiski, gre pa tudi za skupino izobraženih, sposobnih, pametnih ljudi. To za sabo potegne neko predstavo elitizma. A po drugi strani je delo zdravnika pogosto težko, kot da bi delal v rudniku. To realno podobo je treba predstaviti,” je dejala.

Izpostavila je še, da mora zbornica nasloviti javne izjave nekaterih zdravnikov, s katerimi nasprotujejo z dokazi podprti medicini, v zadnjem času predvsem glede covida-19. Po njenem mnenju je med zdravniki treba odpreti široko razpravo in nato javnosti predstaviti, kako razmišljajo. Ob tem je poudarila, da vse ni črno-belo, nekatere izjave pa so lahko resnično škodljive. “Ko proti cepljenju govorijo laiki, jih ne zavezuje odgovornost za zdravje ljudi. Nas pa. Zdravnik ob štirih popoldan ne neha biti zdravnik,” je bila jasna.

Obeta si dobro sodelovanje z novim ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem. “V času njegovega vodenja ljubljanskega kliničnega centra se je pokazalo, da je pomembno, da je zdravnik. Razume osnovne procese in ne potrebuje prilagajanja, učenja, za kaj gre v zdravstvenem sistemu. Prepričana sem, da bo njegovo delo na čelu zdravstvenega resorja koristilo slovenski družbi,” je ocenila.

Spomnila je, da je zbornica že v preteklem mandatu pripravila določene predloge glede reorganizacije zdravstva, ki jih je treba pregledati in ministrstvu ponuditi v pomoč.

V Sloveniji je malo zdravnikov, zato je po njenem mnenju treba mobilizirati vse, da bi uspeli nadoknadili primanjkljaj zaradi epidemije covida-19 in dolgoročno skrajšati čakalne dobe. Kot je ob tem pojasnila, so tudi pri čakalnih dobah velike razlike – nekatere obravnave je treba opraviti takoj, druge lahko počakajo: “Tukaj gre za strokovne odločitve. O tem ne more nekdo odločati administrativno.”

Beovićeva ob tem zagovarja tudi sistemsko preverjanje kakovosti zdravstvenih storitev, kot to počnejo v ZDA in zahodni Evropi. Ideje o oblikovanje telesa za merjenje kakovosti so v Sloveniji prisotne že nekaj časa, a do konkretnih korakov še ni prišlo. “Bolniki bi radi preverili, kam iti, da bo storitev opravljena dobro. To je neka raven, ki bi jo morali doseči in pri kateri bi lahko zbornica pomagala,” je prepričana.

Nekoliko bolj je zadržana do parlamentarnega nadzora. Zagovarja, da naj družba in njeni voljeni predstavniki postavljajo vprašanja, preiskovalne komisije pa vidi tudi kot priložnost, da se v javnosti poveča zavedanje o določenih problemih. A je hkrati opozorila, da razprava pogosto zaide na raven, ko se nekdo na poziciji čuti upravičenega komentirati in po svoje razlagati popolnoma strokovne teme. “To je pa težko poslušati. Raven take razprave postane zelo uboga,” je opozorila.

Treba pa se bo lotiti tudi težav na področju družinske medicine, je opomnila. “Zelo je nenavadno, da se v času digitalizacije družinskemu zdravniku, ki je ogrožena vrsta zdravnika v Sloveniji, administrativno delo povečuje,” je bila kritična. Pričakuje, da bo odbor za osnovno zdravstvo pri zbornici pripravil konkretne predloge glede administrativnih razbremenitev, ki jih bodo naslovili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Enega od korakov v pravo smer sicer vidi v povečanju števila vpisnih mest na študij medicine. “A za to je treba imeti prostor in kader. Medicina se sprva resda uči v predavalnicah, višji letniki pa ob bolnikovi postelji z mentorjem v manjših skupinah. Sicer je študij težko kvaliteten,” je pojasnila.

Med razlogi za neodločanje za specializacijo družinskih zdravnikov vidi tudi v načinu financiranja, ki je po njeni oceni neskladno s potrebami v državi. “Tukaj je treba imeti bolj proste roke. Če obstaja neka regija v Sloveniji, ki nima družinskega zdravnika, ne vem, zakaj ne bi ta zdravnik zaslužil več kot predstojnik v kliničnem centru,” je dejala.

Po njenem mnenju glede na dosedanje izkušnje ustrezno nagrajevanje zdravnikov v enotnem plačnem sistemu ni izvedljivo. Pri tem je kot možnost ob stimulativnih nagrajevanih na državni ravni za deficitarna področja izpostavila še nagrajevanje znotraj institucij. “Nagrajevanje po nekih lestvicah ne glede na pomen, ki ga ima posamezen strokovnjak za ustanovo, je ne samo nesprejemljivo, ampak zlasti mlajše kolege spodbudi za odhod med zasebnike, kjer opravljajo enostavnejše in bolje plačane storitve. S tem pada kakovost storitev v državi,” opozarja.

Prav tako ne gre pozabiti na težave v kadrovsko podhranjeni zdravstveni negi. Kot je dejala, je klinični center v zadnjih letih izgubil na stotine medicinskih sester. “Nedopustno je, da ima blagajničarka enako plačo kot medicinska sestra na bolnišničnem oddelku. Odgovornost je neprimerljiva, prav tako delovni pogoji,” je bila jasna.