Gentiloni je danes ob predstavitvi zimske gospodarske napovedi izpostavil, da ta izboljšuje ocene za lansko leto, slabša obete za letos in izboljšuje napoved za prihodnje leto za vse članice.

Okrevanje bo težavno

EU naj bi v drugem četrtletju prihodnjega leta dosegla raven bruto domačega proizvoda (BDP) iz zadnjega četrtletja leta 2019, torej pred izbruhom zdravstvene krize zaradi pandemije novega koronavirusa. A okrevanje bo zelo neenakomerno, ena od štirih članic naj bi za vrnitev na predkrizno raven potrebovala dlje, je pojasnil komisar.

Poleg tega nobena članica v prihodnjem letu ne bo rasla tako, kot ji je kazalo pred krizo. Letni BDP na ravni EU in v območju evra bo v prihodnjem letu približno štiri odstotke nižji, kot se je napovedovalo pred izbruhom pandemije.

Bistveno tveganje za uresničitev napovedi je negotovost, zlasti glede novih različic virusa. So pa tudi dejavniki, ki lahko napoved izboljšajo, na primer učinkovito cepljenje ter pozitiven učinek mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je v sklepni fazi sprejemanja na ravni EU. Pravna podlaga mehanizma bo predvidoma uveljavljena 18. februarja.

Komisar je danes v Bruslju izpostavil, da so učinek tega mehanizma za zdaj upoštevali le v zelo zelo omejenem obsegu, saj v napoved tradicionalno vključujejo le sprejete ukrepe, ki jih članice verodostojno in dovolj podrobno pojasnijo, na primer v nacionalnih proračunih.

A ta mehanizem lahko bistveno spremeni položaj. Če se bo izvajal dobro, lahko to po ocenah komisije pomeni okrepitev realnega BDP EU za do dveh odstotkov v času aktivnega delovanja tega mehanizma, je izpostavil Gentiloni.

Ob tem v Bruslju članice EU pozivajo k pripravi dobrih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Prve načrte pričakujejo v začetku marca, večino pa proti koncu roka, torej proti koncu aprila. Čeprav so pred tedni članice pozivali, naj pohitijo s pripravo načrtov, pa zdaj izpostavljajo, da je kakovost pomembnejša od hitrosti.

To je verjetno povezano tudi z dejstvom, da bo sklep o lastnih virih – zakonodaja, ki je podlaga za zadolževanje na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja – ratificiran pozneje, kot se je sprva upalo. Ratifikacija v vseh članicah se zdaj pričakuje v drugem četrtletju tega leta, medtem ko se je v začetku leta kot ciljno obdobje omenjal marec.

Slovenija poslala nezadovoljiv osnutek načrta

Od Slovenije komisija po neuradnih informacijah pričakuje še precej dopolnitev osnutka načrta, na primer jasnejšo opredelitev in utemeljitev ukrepov. V Bruslju naj bi Sloveniji tudi svetovali, naj ne hiti s posredovanjem načrta.

Velik poudarek dajejo v Bruslju zagotavljanju pravega ravnotežja med naložbami in reformami, pri čemer se od članic pričakuje, da bodo upoštevale letna evropska proračunska, reformna in naložbena priporočila, ki so v primeru Slovenije že leta osredotočena na reformiranje pokojninskega in zdravstvenega sistema ter dolgotrajne oskrbe. V slovenskem osnutku tega po neuradnih informacijah za zdaj še niso dovolj upoštevali.

Prav tako v slovenskem osnutku neuradno še nista upoštevana temeljna cilja, da je treba 37 odstotkov sredstev nameniti za uresničevanje zelenih ciljev, 20 odstotkov pa za uresničevanje digitalnih ciljev, niti splošno načelo, da noben ukrep ne sme povzročati bistvene škode okolju.

Viri pri EU so sicer pred dnevi dejali, da je vse nacionalne načrte, za katere si v Bruslju želijo, da bi bili pravi razvojni dokumenti, treba še izboljšati, a po nekaterih neuradnih navedbah so bili slovenski osnutki doslej med slabše pripravljenimi.