Komisija je junija letos sprožila poglobljeno preiskavo posla, s katerim bi madžarska energetska skupina Mol s prevzemom družbe OMV Slovenija prišla do mreže bencinskih servisov drugega največjega ponudnika pogonskih goriv v Sloveniji. Skrbi jo namreč, da bi prevzem močno zmanjšal konkurenco v maloprodaji pogonskih goriv. Zdaj je postopek odločanja o poslu do nadaljnjega prekinjen.

“15. julija je Evropska komisija ‘ustavila uro’ v poglobljeni preiskavi predlaganega prevzema. Takšen postopek se sproži, če komisija od vpletenih strank v določenem časovnem roku ne prejme pomembnih informacij, ki jih je zahtevala od njih,” so za portal Necenzurirano v torek pojasnili v Bruslju.

Kot so pojasnili, morajo stranke v postopku skladno s postavljenimi roki komisiji pravočasno posredovati zahtevane informacije. “Ko jih bodo, bo komisija ponovno ‘zagnala uro’, temu ustrezno pa prilagodila tudi končni rok za odločitev,” so dodali v direktoratu za konkurenco.

Do zdaj je kot rok za odločitev veljal 28. oktober, prekinitev pa po navedbah portala pomeni, da se bo postopek zavlekel vsaj do konca letošnjega leta.

Mol je pogodbo o nakupu 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija, v kateri že ima 7,75-odstotni delež, podpisal junija lani. Dogovorjena kupnina za celoten delež znaša 301 milijon evrov, s tem pa bi Madžari prišli do mreže 120 bencinskih servisov v državi, ki je druga največja v državi. Mol ima medtem kot tretji največji ponudnik v Sloveniji 53 bencinskih servisov. Daleč največji ponudnik je Petrol s 318 prodajnimi enotami.

Posel je Evropska komisija v preverbo prejela 13. maja letos, v predhodni preiskavi pa je ugotovila, da bi transakcija lahko močno zmanjšala konkurenco na maloprodajnem trgu za pogonska goriva v Sloveniji.

Po pojasnilih komisije sta namreč Mol in OMV v veliko krajih po Sloveniji neposredna tekmeca, prevzem pa bi tako odpravil konkurenčne pritiske. Glede na strukturo in preglednost trga bi po prevzemu, ko bi bila v Sloveniji le dva velika ponudnika, Mol in Petrol, ta dva po oceni komisije še bistveno lažje usklajevala cenovne politike.

V Bruslju pri tem opozarjajo, da so v Sloveniji stroškovne, administrativne in lokacijske ovire za vstop novih ponudnikov razmeroma visoke, zato se vstop novih igralcev na trg na kratek in srednji rok zdi malo verjeten. Vsi ostali trenutni manjši ponudniki v državi pa imajo zanemarljive tržne deleže.