Z namenom, da se ohranijo in da se semenski material teh sort lahko trži, se jih lahko vpiše v sortno listo pod posebnimi pogoji. Slednje je občina Ajdovščina dosegla z domačo sorto – črniškim radičem (hrastovcem), so zapisali na spletni strani ajdovske občine.
Semen črniškega radiča letos še ne bo mogoče kupiti, na ajdovski občini pa upajo, da bo v manjših količinah kupcem na voljo že prihodnje leto.
Projekt ohranjanja njegove pristnosti je bil eden izmed razvojnih projektov občine v lanskem letu. Občina Ajdovščina je podprla znanstvene raziskave in analize te kmetijske kulture, zato je lansko leto omogočila tudi pripravo in izid strokovne publikacije.
K sodelovanju so povabili raziskovalca avtohtonih populacij radiča v Vipavski dolini Marinko Kogoj Osvald in Jožeta Osvalda, ki sta pred desetletji za vpis v sortno listo izbrala dve sorti goriškega radiča, zato imata zasluge tudi za prepoznavnost sorte solkanski radič.
V okviru večletnih raziskav in selekcijskega dela so bile izvedene tudi podrobne analize prehranskih lastnosti, ki jih črniški radič – hrastovc premore. Potrdile so veliko vsebnost hranljivih snovi in koristnih učinkovin, zato lahko danes to sorto predstavljajo kot odlično živilo s številnimi ugodnimi učinki za zdravje. Prizadevanje po ohranitvi te dragocene vrtnine je zato še toliko večje.
Na ajdovski občini že pripravljajo skupno načrtovanje pridelave, ki ga že izvaja eden izmed lokalnih pridelovalcev iz Šmarij. Slednji sadi, vzgaja in semeni sadiko črniškega radiča za namen trženja. Pogovori pa potekajo tudi s Semenarno Ljubljana, ki bi seme avtohtone lokalne vrste radiča vzgajala in ga tudi tržila.
V okviru večletnih raziskav in selekcijskega dela pri ohranjanju sorte so bile v projektu prvič izvedene tudi podrobne analize prehranskih lastnosti črniškega radiča. Potrdile so veliko vsebnost hranljivih snovi in koristnih učinkovin, zato lahko črniški radič predstavljajo kot odlično živilo s številnimi ugodnimi učinki za zdravje.
V preteklosti je ta vrtnina omogočala preživetje številnim kmetijam v osrednjem delu Vipavske doline. S prihodom tujih sort radičev in z opuščanjem tradicionalne pridelave avtohtone sorte je zanimanje zanj upadlo, saj zahteva precej dela pri negi, oskrbi in spravilu.
