Kot je na spletni novinarski konferenci povedal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, je letošnja akcija, ki bo potekala do 16. aprila, že 17 po vrsti. V akciji jim je uspelo združiti zdravje, socialo in promet. Meni tudi, da se problem alkoholiziranosti začne v družini. Letošnjo akcijo so poimenovali Smej se, ker je smeh zdravilen in dobro deluje na telesno ter duševno zdravje. Za Tomažiča alkohol ni potreben za življenje, smeh in veselja pa sta potrebni.
Z akcijo 40 dni brez alkohola želi Slovenska karitas zmanjšati število stisk zaradi alkohola, je še dejal Tomažič.
Direktor Javne agencije RS za varnost prometa Jože Hribar je predstavil problematiko alkohola v prometu. Kot je povedal, zloraba alkohola v prometu vsako leto botruje okrog 1500 prometnim nesrečam, ki praviloma prinašajo težke poškodbe, invalidnost, smrt in zaznamujejo premnoge družine. Zelo zaskrbljujoče je, da več kot tretjina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola.
“Alkohol ni kriv za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki se alkoholiziran usede za volan motornega vozila, krmilo motorja ali kolesa in povzroči nesrečo,” je dejal Hribar.
Postregel je tudi s podatkom, da so bili lani vsi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč moški, stari od 45 do 64 let. Kar četrtina povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola je imela vozniški staž nad 31 let. Hribarja žalosti, da sta bila lani najmlajša med smrtnimi žrtvami mladostnika v starosti 15 in 16 let, oba pod vplivom alkohola, ki sta prometno nesrečo tudi povzročila.
Tudi letos že beležijo smrtno žrtev zaradi zlorabe alkohola, pravi Hribar, voznike pa je pozval, da se ne podajajo v promet, če so pred tem uživali alkohol ali druge psihoaktivne snovi, oz. naj si zagotovijo varen prevoz domov.
Predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Karmen Henigsman pa je izpostavila, da je registrirana poraba alkohola leta 2020 znašala kar 9,8 litra čistega alkohola. To pomeni, da je vsak prebivalec, starejši od 15 let, v povprečju v tem letu spil 81 litrov piva, 42 litrov vina in tri litre žgane pijače.
“Pri tem ne smemo zanemariti tudi težje ocenljive neregistrirane porabe, ki omenjeno številko poveča še za eno petino in izhaja predvsem iz domače proizvodnje alkoholnih pijač,” je opozorila Henigsmanova.
Zanjo so podatki še dodatno skrb vzbujajoči, ko pogleda številke, ki nam pričajo o tem, da vsak dan zaradi vzrokov, povezanih izključno s pitjem alkohola, umrejo tri osebe. S pitjem alkohola so povezani tudi mnogi stroški države, ki so v letih 2012-2016, na letni ravni v povprečju znašali kar 228 milijonov evrov.
Po besedah Henigsmanove bi se ljudje pogosteje morali zavedati posledic, ki jih ima pitje alkohola na nas in druge, ter da je ravno 40 dni brez alkohola priložnost, da ugotovimo kakšne prednosti nam prinaša nepitje alkoholnih pijač.
Predstavila je tudi projekt Sopa, ki je potekal na NIJZ, s katerim so pilotno preizkusili pristop podpore, ki ga je izvajalo kar 300 strokovnjakov zdravstvenih domov in centrov za socialno delo v 18 lokalnih okoljih. S pristopom so na poti zmanjšanja ali opuščanja pitja nagovorili skoraj 50.000 ljudi, obravnavali 4000 posameznikov, ki tvegano ali škodljivo pijejo, ter jih 943 uspešno podprli v smeri zmanjšanja ali opustitve pitja alkohola.
Delo bodo nadaljevali, saj se bo pristop podpore še letos razširil na vse obstoječe centre za krepitev zdravja in zdravstveno vzgojne centre v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji, je napovedala Henigsmanova.
V letošnji akciji sodelujejo tudi Zavod Varna pot, katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, društvo Žarek upanja, Zavod Vse bo v redu, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov, Skupnost centrov za socialno delo, Društvo abstinent in Društvo Up. Kot gost se je akciji letos pridružila Zveza kulturnih društev Slovenije.
Ambasadorja letošnje preventivne akcije pa sta stand up komika Uroš Kuzman in Aleš Novak.
