Dars za novogradnje in obnove letos namenja 150 milijonov evrov

Dars za novogradnje in obnove letos namenja 150 milijonov evrov

V letošnjem letu bo za Dars najpomembnejši projekt uvajanje sistema elektronske vinjete, med investicijami pa nadaljevanje izgradnje druge cevi predora Karavanke in severnega dela tretje razvojne osi. Načrtujejo tudi začetek gradnje na južnem delu tretje razvojne osi. Za novogradnje bodo namenili 74 milijonov evrov, za obnove pa 75 milijonov.

Kot so sporočili iz Darsa, so projekt uvedbe elektronske vinjete uspešno začeli konec leta 2021. Doslej je bilo prodanih že 70.000 e-vinjet, prednosti novega sistema pa bodo vidne tudi v letošnjem letu.

Med najpomembnejšimi investicijami na področju novogradenj je med drugim izgradnja druge cevi predora Karavanke. Ta po njihovih navedbah dobro napreduje, doslej je bilo izkopanih 1656 metrov vzhodne cevi predora Karavanke, kar je skoraj polovica načrtovane podzemne gradnje slovenskega dela druge cevi. Dokončanje izkopa predora je predvideno v letu 2023, celotno dokončanje predora s testiranjem opreme ter predaja v promet pa v letu 2025.

Nadaljevala se bo tudi izgradnja severnega dela tretje razvojne osi, med Velenjem in Slovenj Gradcem. Letos načrtujejo pričetek gradnje na štirih novih sklopih: Velunja, Škale, Konovo in Škalsko jezero. Načrtujejo pa tudi pričetek izvedbe razpisa za pridobitev izvajalca del na prvem sklopu odseka Šentrupert-Velenje.

Kot so zapisali na Darsu, glavni izziv ostaja pridobitev gradbenih dovoljenj, ki se zaradi kompleksnosti projekta in zahtevnosti postopkov izdaj pridobivajo po posameznih sklopih.

Poleg tega načrtujejo začetek gradnje še na južnem delu tretje razvojne osi, na petkilometrskem odseku med priključkoma Novo mesto vzhod in Osredek (Revoz). Za ta odsek je bila objavljena druga faza razpisa za pridobitev izvajalca del. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano oktobra lani, a je bila vložena tožba na upravno sodišče, kar pomeni zamik predvidenega začetka del, ki je bil načrtovan v začetku pomladi.

Na Darsu aktivnosti vodijo tudi na naslednjem odseku hitre ceste, med Osredkom in Malinami. Julija lani so sklenili projektantsko pogodbo, pretežni del geološko-geomehanskih del je zaključen. V večjem delu trase so izvedli tudi parcelacijo, izvajajo se aktivnosti za odkup objektov, ki so predvideni za rušitev, in zemljišč, potrebnih za gradnjo tretje osi.

V letošnjem letu načrtujejo tudi pričetek gradnje priključka Dragomer ter odsek glavne ceste Markovci-Gorišnica.

Prav tako naj bi letos obnovili avtocestne odseke med Dramljami in Slovenskimi Konjicami ter Med Vranskim in Trojanami. V izdelavi je tudi projekt izgradnje novega viadukta Dolgi most, na štajerski in primorski vpadnici pa načrtujejo vzpostavitev tretjega voznega pasu.

V Darsu so se tudi odločili, da letos izvedejo javno naročilo za nakup sistemov za sekcijsko merjenje hitrosti, ki jih bodo uvajali postopoma. Prvi bodo na vrsti trije najbolj kritični odseki: odsek štajerske avtoceste skozi trojanske predore v obe smeri vožnje ter na dolenjski avtocesti na višnjegorskem klancu v smeri proti Novemu mestu.

Nadaljevali bodo tudi z ukrepi za preprečevanje voženj v napačno smer, in sicer z dodatnimi 3D talnimi označbami na posameznih avtocestnih priključkih, ki z iluzijo dvignjene ploščadi opozarjajo voznike, da vozijo v napačno smer. V letu 2021 so s takšnimi označbami opremili že pet priključkov.

Leto 2022 sicer zaznamuje posebna obletnica, saj bomo obeležili pol stoletja slovenskih avtocest. Decembra 1972 so namreč odprli prvi slovenski in takrat tudi jugoslovanski odsek avtoceste med Vrhniko in Postojno, so v sporočilu za javnost še zapisali na Darsu.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content