Raziskava je potekala med majem in septembrom 2021, obsegala pa je spletno anketo, v kateri je sodelovalo 814 oseb, 400 situacijskih testiranj in 16 ekspertnih intervjujev, so zapisali.
Analiza je pokazala, da diskriminacijo v Sloveniji doživlja velik del prebivalstva. 84 odstotkov anketirancev je že bilo diskriminiranih na podlagi vsaj ene osebne okoliščine. Najpogosteje gre za diskriminacijo na podlagi spola, ki so je občutno več deležne ženske kot moški. Osebe nebinarnega ali drugega spola so bile praktično diskriminirane že vse. Naslednja kategorija glede na pogostost z odgovorom “drugo” pa je zajemala predvsem diskriminacijo zaradi vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, primarno zaradi zaostrovanja pogoja PCT, so pojasnili.
Diskriminacijo zelo pogosto doživljajo tudi osebe, ki jih obstoječa zakonodaja in večinsko prebivalstvo obravnavata kot tujce. Močno je namreč prisotna v odnosu do prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev, ki poročajo tudi o izkušnjah etničnega profiliranja s strani policije. “To poteka tako, da so na ulici med sprehodom po mestu zaradi svojega videza osebe ustavljene zgolj na podlagi barve kože in zato pripisanega statusa tujca. Večkrat se je tudi že zgodilo, da so v več gostinskih objektih poklicali policijo, da so preverili, ali gre za nezakonitega migranta,” so poudarili.
Na podlagi narodnosti in državljanstva so bile v Sloveniji tako diskriminirane slabe tri četrtine tistih, ki pripadajo narodnostni ali etnični manjšini in le nekoliko manjši delež oseb, rojenih v drugi državi. Tudi osebe pravoslavne ali islamske veroizpovedi so v več kot 55 odstotkih primerov poročale o doživljanju diskriminacije na podlagi veroizpovedi. Pri tem se pokaže, da gre pri diskriminaciji na podlagi barve kože, jezika in na podlagi veroizpovedi pogosto za močno povezanost z diskriminacijo na podlagi narodnosti in državljanstva, kar pomeni, da oseba doživlja vsaj dve vrsti diskriminacije hkrati, so dodali.
Na inštitutu so ob tem opozorili na stalno prisotno diskriminacijo romske populacije. Še vedno je namreč močno prisotna predvsem na področju izobraževanja in zaposlovanja. Prav tako se je stanje poslabšalo za romske otroke v času zaprtja izobraževalnih institucij, saj jim je bil otežen dostop do informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Prišlo je do razlik pri dostopu do in razumevanju snovi, kar je imelo negativen vpliv na njihov učni uspeh in posledično tudi udejanjanje njihove pravice do izobrazbe. Tovrstnih posledic so bili prav tako deležni tudi otroci iz ekonomsko šibkejših okolij in otroci s posebnimi potrebami, so poudarili.
“Velik delež ljudi v Evropski uniji doživlja diskriminacijo, neenakost in socialno izključenost, zato so podatki o enakosti pomembno orodje pri spremljanju izvajanja zakonodaje in politik za spodbujanje enakosti in nediskriminacije ter napredka na terenu,” so še opozorili ob predstavitvi raziskave.
